Branko Cestnik in Ivan Štuhec | (foto: ARO)
»Ni nas vrglo po tleh«, je pa imenovanje škofa »končno demantiralo špekulacije o ukinjanju škofij«
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Po imenovanju Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa se vrstijo odzivi na novico, ki smo jo čakali dve leti in pol. Župnik na Frankolovem p. Branko Cestnik in moralni teolog Ivan Štuhec sta vesela, da bo sedež celjske škofije zasedel ugledni duhovnik z bogatimi pastoralnimi izkušnjami.
Cestnik: Ni nas vrglo po tleh, ko smo izvedeli za njegovo ime
Branko Cestnik je tudi član zbora svetovalcev Celjske škofije, ki je deloval tudi v času brez škofa. »Smo bili že kar zaskrbljeni, ker škofa ni bilo, iz Vatikana pa samo tišina in molk. Zdaj pa se je zgodil ta srečni dan, ko smo po dveh letih in pol dočakali imenovanje novega škofa. Ker škofija potem enostavno zacveti in se poživi. To je logično, saj je škofija brez škofa kot družina brez očeta. Zdaj bomo škofa imeli, zato je veselje na mestu.«
Škofija brez škofa je kot družina brez očeta.
Nad izborom ni presenečen. »Maksimilijan Matjaž je ugleden duhovnik in ko se je med duhovniki kdaj pogovarjalo, smo rekli, da bi lahko bil tudi on za škofa. Nismo vedeli kako in kaj, a glede na ugled, ki ga ima med duhovniki, velikega presenečenja ni. Ni nas vrglo po tleh, ko smo izvedeli za njegovo ime. Je pa seveda tisto presenečenje vedno prisotno, ne veš kdo in kdaj bo, ko pa je, si seveda malo presenečen.«
Eden prvih njegovih izzivov bodo po Cestnikovem mnenju duhovni poklici in kako upravljati župnije z vse večjim pomanjkanjem duhovnikov. »To je notranje strukturni problem in vprašanje, na katerega bo treba najti odgovore. Pomembno bo tudi oznanjevanje, misijonarska drža. Ne smemo se več zanašati, da bo šlo krščanstvo samo po sebi naprej, kot je šlo prejšnja stoletja. Treba bo zastaviti oznanjevalni pristop.«
Zakaj je bil sedež škofa prazen toliko časa? »Tu je več dejavnikov. Vmes se je menjal nuncij, potem so bile še druge odprte stvari, ne samo v škofiji Celje, ampak v slovenski Cerkvi in se je moralo tehtati v skladu z drugimi imenovanji, ki še pridejo. Vse skupaj je pripomoglo k tej zamudi. Tako si predstavljamo, vemo pa tega ne.« Kot popotnico mu zagotavlja vso podporo kot župnik in kot škofljan. »Lahko bo računal na nas. Sicer nimamo več toliko moči, kot smo jo imeli pred desetletji, ko s smo bili mlajši, a smo na razpolago, da naredimo kaj dobrega.«
Štuhec: Imenovanje je demantiralo špekulacije o ukinjanju škofij
Tudi moralni teolog dr. Ivan Štuhec čestita novemu škofu in mu želi veliko blagoslova pri novih izzivih. »Postati škof danes v teh časih ni nobeno posebno veselje, da bi človek skakal do stropa. To pomeni, da dobiš nove križe in težave in odgovornosti. Zato mu želim, da bi znal to v moči Svetega Duha in Boga čim bolj prenašati. Ko sem mu na kratko čestital po mailu, sem zraven napisal, škoda, da še en teolog odhaja s Teološke fakultete. Ta namreč z njim izgublja enega od vodilnih biblicistov, ki ga ima danes tam. Mlajši še niso tako profilirani, zato bo gotovo nastala vrzel. To se ni zgodilo ne prvič in ne zadnjič, da so škofje imenovani tudi iz zbora profesorjem na Teološki fakulteti.«
Po njegovem mnenju ima Maksimilijan Matjaž tudi dovolj pastoralnih izkušenj. »Tudi v mariborski nadškofiji si je v zadnjih letih veliko prizadeval za to, da bi se pastorala na župnijah začela prilagajati izzivom časa pomanjkanja duhovnikov. Verjamem, da bo tudi del te svoje vizije skušal uresničevati v celjski škofiji in pri tem mu želim tudi tisto, kar mislim, da je na nek način problem naše Cerkve na Slovenskem, da smo z mariskaterimi projekti začeli in jih potem nismo uresničili, začensi s sinodo in pastoralno prenovo. Maksimilijan Matjaž ima zdaj na nek način priložnost in možnost, da nekatere stvari uresniči in uveljavi. Je še sorazmerno mlad in ima še nek čas pred sabo, v katerem lahko da očiten pečat škofiji, ki jo bo vodil.«
Špekuliralo se je že, da morda pa Celje ne bi več dobila škofa, da je to začetek ukinjanja nekaterih novih škofij. Ta poteza je zdaj demantirala te namere in s tega vidika je za celjsko škofijo to plus in vizija za prihodnost, da bo škofija kot škofija obstala in delovala naprej.
Čeprav meni, da na vprašanje, zakaj je bil sedež škofa prazen toliko časa, ni kompetenten odgovoriti, meni, da je bila ključna tudi preuranjena poteza sprejetja odstopa škofa Stanislava Lipovška. »Ker če še ni bilo nagledano, kdo bo njegov naslednik, bi ga lahko pustili še pri miru. Te tudi kdaj čudne poteze so v zadnjem času v Cerkvi na Slovenskem bile kar pogoste, kar se tiče škofov. Potem je seveda nastal problem pri iskanju kandidatov. Običajno je tako, da kandidati, ki so bili, so potem en za drugim odpadali in nazadnje so se odločili tisti, ki so imeli vse ustrezne podatke in informacije. Mi, ki to gledamo od daleč in od zunaj, vsega seveda ne moremo vedeti.«
Ga pa veseli, da je škofija dobila novega škofa. »Saj se je tudi špekuliralo, da morda pa Celje ne bi več dobilo škofa, da je to začetek ukinjanja nekaterih novih škofij. Ta poteza je zdaj demantirala te namere in s tega vidika je za celjsko škofijo to plus in vizija za prihodnost, da bo škofija kot škofija obstala in delovala naprej. S tega vidika je to dobro tudi za Cerkev na Slovenskem, da se enkrat ta negotovost razreši.«
