VIDEO: Križ je izraz »nore Božje ljubezni«
Slovenija | 28.02.2021, 10:28 Alen Salihović
Na drugo postno nedeljo ste lahko na Radiu Ognjišče prisluhnili dvema pridigama. Na predvečer je zbrane v cerkvi na Tromostvoju v Ljubljani nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, dopoldne pa smo prenašali sveto mašo iz mariborske stolnice, kjer je somaševanje vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Besede nadškofa Stanislava Zoreta
»Tudi zgodovina našega naroda pozna žrtve, ki so bile pomorjene zaradi zvestobe resnici in vrednotam, ki so pomembne.«
»Zato je v času in svetu, kjer je zakonsko dovoljeno dvigati nož nad sina in hčer in se to razglaša za naprednost in pravico, za naš postni čas zelo pomembno vprašanje: kako vzgajam samega sebe in kakšen zgled dajem svojim otrokom v odnosu do resnice? Ali jih z besedo in zgledom vzgajamo za pogumno pričevanje za pristne vrednote in za resnico, čeprav bodo zaradi tega zapostavljeni ali celo preganjani? Jih bomo vzgojili za sporočevalce resnic, ki so pomembne?«
»Dragi bratje in sestre, naj bo ta postni čas tudi za nas čas, v katerem se bomo v Božji besedi vedno bolj približali Jezusu in postajali njegovi učenci. Pri tem naj nas vodi Marija, ki v najhujši temi ni izgubila iz srca svetlobe svojega Sina. V to svetlobo naj pomaga vstopati tudi nam.«
Besede nadškofa Alojzija Cvikla
»Glas z neba: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte«(9,7) razodeva poseben odnos, ki ga ima Jezus s svojim Očetom. Od Očeta pa ni prejel samo poslanstvo, prejel je tudi svoje bivanje. Z Očetom ga ne veže samo odnos služabnika, veže ga odnos izvora. Oče ne izpove samo, da je Jezus njegov sin, izpove tudi svojo ljubezen do njega. Jezus Očeta ne pozna »od daleč«, kot sta ga poznala Mojzes in Elija. Pozna ga iz zaupnega sinovskega odnosa. To, da je Jezus Božji Sin, učence zavezuje, da ga poslušajo.«
»Vprašanje, ki se nam postavlja je: »Zakaj je Jezus moral umreti na križu?« V srednjem veku je prevladalo mnenje, da je Jezus moral tako grozno trpeti zato, da bi poravnal neskončno žalitev, ki je bila storjena Bogu in je tako ponovno vzpostavil prvotni red. Bog nam po Sinu ponuja spravo na ta način, da nam prihaja naproti. Križ je izraz »nore Božje ljubezni«, ki se razsipa in se ponižuje, da bi po tej ljubezni rešil človeka. Križ je Božji prihod k nam. Ta prihod je pravzaprav vsaka sv. maša, pri kateri se ponavzočuje Kristusova daritev na križu. Ne slavimo Boga s tem, da mu mi nekaj damo, nekaj darujemo, česar brez nas ne bi imel. Naša daritev je v tem, da se združujemo s Kristusom, čigar neskončna ljubezen je pri vsaki sv. maši navzoča in da se prepustimo, da nas ta ljubezen doseže in prenavlja.«
»Križa ne smemo gledati samega, temveč vedno v povezavi s poveličanjem. Na vse napore, na vse žrtve, na življenje sploh, moramo gledati v velikonočni luči.«
»Postni čas nas vabi, da se tudi mi pustimo povabiti na goro spremenjenja, da se tudi mi naužijemo lepote poveličanega Gospoda in da potem iz te lepote živimo, ko se spet vrnemo v naše vsakdanje življenje.«