Evropa nagradila slovenske psihologe

Via positiva | 26.02.2021, 12:00 Nataša Ličen

Marko Vrtovec, predsednik Društva psihologov Slovenije, je v pogovoru za naš radio dejal, da so po njegovem mnenju nagrado dobili zaradi hitrega odziva, ki je bil ključen.

Že ob prvem valu smo bili psihologi med prvimi, ki smo zaznali pojav večje psihične ogroženosti prebivalstva.

Kako biti duševno zdrav?

V oddaji "Via positiva" je Marko Vrtovec dejal: »Zavedati se moramo, da nismo samo mi središče vesolja in nismo tako zelo pomembni, kot se nam zdi. In, tudi če mislimo, da nas življenje tepe, smo še vedno v tistem odstotku najsrečnejših prebivalcev planeta. Moramo biti hvaležni za vse kar imamo. Na drugi strani pa je pomembno tudi to, vsakega kdaj obidejo negativne misli, duševno neustrezne ideje, in pomembno je vedeti, da to nismo mi, to so prisilne misli, ki niso del nas, so ločene od naše osebnosti in jih kot takšne tudi obravnavamo.«

S ponotranjenjem negativnih misli si šele poglabljamo težave. Zato se ne zapirajmo in poiščimo pomoč. Pogovor razbremeni. 

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.

Če imate potrebo po tovrstnih informacijah, nasvetih ter načinih kako si lahko pomagamo, obiščite spletno stran dps.si. Prisluhnite oddaji Via positiva.

Pri iskanju potencialnih dobrih praks evropski organ išče primere, ki spodbujajo k solidarnosti v družbi, da se družbeno bogastvo čim bolj pošteno razporeja.

Marko Vrtovec: »Fokus je bil na solidarnostnih ukrepih, ki so pomagali zajeziti epidemijo, iskali so projekte, ki so se odzvali na to. Že ob prvem valu smo bili psihologi med prvimi, ki smo zaznali pojav večje psihične ogroženosti prebivalstva. Kolegi so zelo v stiku z ranljivimi skupinami. Obrnili smo se s predlogom na NIJZ, kjer smo naleteli takoj na pozitiven odziv in na pripravljenost k sodelovanju. na vladi pa je postopek odločanja trajal predolgo, pandemija se je razvijala, odločitev za omogočeno odprtje klicnega centra s strani upravljavcev pa še ni bilo, zato smo se zaradi akutnosti odločili in sami vzpostavili linijo ob pomoči prej omenjene ustanove, kjer deluje tudi več naših članov. S pomočjo donacij smo tako uspeli že v spomladanskem valu, pred letom dni, vzpostaviti klicno številko za pomoč v stiski oziroma psihološko podporo. V drugem valu pa je potreba postala tako zelo manifestna, da je tudi državni krizni štab začutil koristne učinke tega servisa in zato smo sedaj vzpostavili pod okriljem NIJZ klicni center, ki deluje ves dan, neprekinjeno 24 ur.«

Prisegamo na sočutje, pravi pristop je razumeti posameznika v njegovih motivih. 080 51 00

»Zakaj je nekdo nekaj storil? Če skušamo razumeti njegove motive, se morda pokaže, da ni vse tako slabo kot zgleda na prvi pogled. Približajmo se človeku, samo tako bomo lahko razumeli njegovo plat zgodbe. Toliko manj učinkovito je na drugi strani karanje in ukazovanje. Tako ne moremo zgladiti nasprotja. Nujno se je treba izogibati sovraštvu.«

Ko dosežemo vrelišče?

Zavedati se je treba, da živimo v informacijskem mehurčku. Socialni mediji nas držijo v ozkem okolju somišljenikov, tako pač delujejo algoritmi računalniških programov. S tem naše zavore še bolj popustijo, kot bi sicer. Včasih je modro, da se ne zaženemo takoj in prepustimo času, da se stvari pomirijo. »Problem komuniciranja preko družbenih omrežij je pomanjkanje vizualnega stika. Negativne konotacije gotovo ne prispevajo k zdravemu psihološkemu stanju ljudi.«

So danes mladi res izgubljena generacija zaradi pandemije, ki so ji priče?

Verjamem, da se je ta in se bodo naslednje generacije sposobne spopadati s tegobami. So mladi povsem sposobni razumeti trenutne okoliščine in se relativno dobro odzvati nanje. Ne vsi, večina pa.

"Nemoč se vedno in povsod pojavlja kot obrambni mehanizem, zato se je dobro spremljati, se »preizprašati«, sem res žrtev, se smilim sam sebi, kaj je res? Pri tem imajo zagotovo, pri egocentrizmu in narcisoizmu, ki je vse bolj prisoten v naši družbi, veliko zaslug oglaševalci, ki govorijo, kako pomembni smo, le mi in naši užitki, ki jih je treba takoj zadovoljitvi. S tem nas delajo manj odporne na krize, kakršna je ta. Toda, mislim da je človeštvo že marsikaj premostilo in bo tudi to.«