Ožji pas - bolj zdravo srce

Svetovalnica | 18.02.2021, 14:32 Mirjam Judež

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kakšen je vpliv prekomerne telesne teže na zdravje srca, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Čim bolj aktivno živeti, dokler se da

»Debelost in manjša gibljivost je eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne dogodke, zato želimo, da bi čimbolj aktivno živeti, dokler se da. Debelost ne povzroča samo srčno-žilnih bolezni, ampak se pojavijo težave z lokomotirnim aparatom, s sklepi. Ko te začnejo boleti sklepi, si manj gibljiv, posledično se hitreje zrediš, vzpostavi se začaran krog.«

Z leti potrebujemo manj hrane, manj energije za življenje

»Prehrana je eden od ključnih elementov, da se debelost sploh razvije. Z leti človek potrebuje vedno manj energije za svoje normalno funkcioniranje, navajen pa je jesti kot pri 18h letih, ko ga je »razganjalo«. Takrat to energijo porabimo, ko pa smo odrasli, se ta energija spremeni, kopiči, spremenijo se tudi potrebe našega telesa, zato se začnejo kil'ce kar kopičiti. Človek je bil v svojem razvoju narejen za stradanje, saj so bili ljudje v preteklosti bolj lačni kot siti, danes je pa ravno nasprotno. Deset let je, odkar je prvič več ljudi umrlo zaradi prenažrtosti kot zaradi lakote.«

Reševanje psihičnih stisk s hrano

»Posledice zahodnega načina življenja so različne psihične težave, depresija lahko pomeni tveganje za nastanek debelosti. To vse je med seboj povezano. Marsikdo svoje psihične stiske rešuje s hrano. Zaradi depresije, potrtosti ni volje, želje po gibanju, tako se seštevajo ti dejavniki, ki vodijo v prekomerno telesno težo in potem v debelost, čemur sledijo težave s sklepi, kolki, koleni, …«

V času epidemije ljudje predolgo odlašajo z obiskom zdravnika; marsikatera noga je bila izgubljena

»Epidemija je zelo vplivala na strukturo bolnikov, ki prihajajo k nam. V času covida bolniki zelo dolgo odlašajo z obiskom zdravnika na oddelku, kjer se ukvarjamo z motnjami arterijske prekrvavitve v nogah, zato pride marsikdaj do zamujenega pravega trenutka, ko bi bilo potrebno ukrepati. Če takega človeka pravočasno sprejmeš in obravnavaš, lahko preprečiš hud zaplet, kot so: odmiranje nog, rane, odmrtje prstov in posledično tudi amputacije. Ker se ljudje bojijo do zdravnika, da se ne bi okužili, je marsikdo zamudil in marsikatera noga je bila izgubljena.«

Spanje je izjemno pomembno. Povprečen odrasel bi moral spati 7 do 8 ur na noč, starejši rabijo malo več spanja, ker se kakovost spanja z leti slabša. Ni presenetljivo, ko starostniki govorijo, da skoraj nič ne spijo. Trdno ne spijo, ampak dremajo.

Posledice covida pri debelih

»Debeli imajo dosti pogosteje kar dolgotrajne posledice covida. Še kar nekaj časa jih duši utrujenost, imajo bistveno slabšo kakovost življenja, kot preden so zboleli. Tudi sam potek bolezni je pri debelih bistveno hujši kot pri tistih, ki so primerno prehranjeni. Virus, ki se pase po nas, ne izbira, gre v marsikateri organ in ga tako ali drugače poškoduje. Posledice covida opažamo na številnih področjih: od kognitivnih do zmogljivostnih. Tudi na srčni mišici so opazili prizadetost zaradi virusa. Vsako vnetje srčne mišice ima lahko tudi dolgotrajne posledice.«

Poslušalec jemlje tablete proti zvišanemu tlaku, v zadnjem času težko spi, srčni utrip je neenakomeren.

»Zelo pametno je, da se oglasite pri osebnem zdravniku, ki bo pregledal, če bi bilo treba jemati dodatna zdravila, da preprečimo kakšne zaplete. Morda vam bo namestil napravo, ki meri EKG 24 ur.«

Cepljenje bolnikov s kroničnimi srčnimi boleznimi je varno

»Absolutno se je potrebno cepit. Najmanj, kar lahko pri takem cepljenju dobimo, je, da če se slučajno inficiramo, bo potek blažji. Cepljenje je v principu zelo varno, se pa seveda lahko pojavijo tudi kakšni stranski učinki. Cepljenja so koristna zlasti za tiste s kroničnimi boleznimi, ki jih lahko vsak infekt popolnoma poruši. Če mi to preprečimo, smo naredili veliko dobrega.«

Znaki srčnega popuščanja

»Srčno popuščanje ima različne obraze, najbolj pogosto se kaže tako, da človek kar naenkrat ni več tako zmogljiv kot prej, hitreje se zadiha. Če začnejo noge otekati in preko noči ne uplahnejo, je dokaj možno, da srce ne opravlja svoje črpalne funkcije čisto tako, kot je treba. Eden od znakov je tudi nočno dušenje, ko se moraš usesti, da spet prideš do sape. A vsako zadihanje še ne pomeni srčnega popuščanja. Ob sumu srčnega popuščanja je treba narediti še nekaj preiskav, da vemo, pri čem smo.«

Glede hranjenja smo ljudje izgubili občutek, kaj je prav in kaj narobe. Ni več stika z naravo, s samim sabo. Treba je živeti »po pameti«. Tudi pretiran šport ni zdrav, treba se je gibati, a ne pretiravati.

Ožji pas v povezavi z zdravjem srca

»Trebušna debelost je tista, ki se je še posebej bojimo. To je moški tip debelosti, ko so te maščobe razporejene tako, da so bistveno bolj škodljive kot tiste pri ženskem tipu, kjer so maščobe bolj na bokih, prsih. Tukaj tudi lepotne operacije (npr. liposukcija) ne pomagajo, saj gre za kopičenje maščob znotraj trebuha in ko se aktivirajo, gredo npr. direktno v jetra.«

Kako se znebiti oblog okrog pasu

»Hujšanje, zdrav življenjski slog, energetsko jesti malo manj, kot porabiš, pa bo šla ta teža počasi dol. Dobra novica je, da so prve maščobe, ki se začnejo zmanjševati, te notranje maščobe. Če vztrajamo in spremenimo življenjski slog (pa ne samo začasno), ko naredimo načrt, da bomo v šestih mesecih izgubili npr. 10 % telesne teže ali kg, dva, je to koristno. Predvsem to, da težo izgubljamo postopoma.«