Protikoronska zakonodaja

Svetovalnica | 16.02.2021, 11:04 Mirjam Judež

Z nami je bila Nina Scortegagna Kavčnik iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki nam je pojasnila, kateri ukrepi znotraj protikoronske zakonodaje so na voljo za podjetnike, kako jih koristiti, kako je z odpuščanjem in kdaj je potrebno vračilo pomoči: »Že lani so imela podjetja na voljo nekaj ukrepov: subvencijo za zaposlenega na čakanju, za tiste, ki so na skrajšanem delovnem času, tudi glede oprostitve prispevkov, … Ti ukrepi so bili zaradi nenadnega upada naročil podjetij zelo dobrodošli.« Z gostjo se je pogovarjala Tanja Dominko.

Primeri, ko bo treba pridobljeno pomoč vračati

»Vso prejeto državno pomoč, ki so jo podjetja dobila, so dobila pod določenimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati. Nekatere pogoje so ob trenutku, ko so za državno pomoč zaprosili, podjetniki samo ocenili in niso bili prepričani, ali jih bodo potem izpolnjevali ali ne. Če bo prišlo do okoliščin, ko jo bodo morali vračati, bo to zato, ker so imeli npr. premajhen upad prihodkov, ker bodo ali pa so že delili dobiček ali izplačevali dele plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, pridobivali lastne deleže. Okoliščina za vračilo pomoči so tudi kršitve delovno pravnih predpisov, ki so določeni v interventni zakonodaji, če bi šlo podjetje v likvidacijo, ko je prejemalo državno pomoč ali v določenem obdobju po prenehanju ali če bi podjetje mogoče prejelo presežno državno pomoč po evropskem okvirju.«

Kdaj je treba vrniti subvencijo za čakanje na delo

»Če želi delodajalec uveljavljati pomoč za delavca za čakanje na delo, je moral od marca do septembra izkazati več kot 10 % upad prihodkov v 2020 napram 2019, od oktobra 2020 pa do veljavnosti tega ukrepa pa mora biti ta upad več kot 20 %.«

Vračilo pomoči zaradi izplačevanja dobička ali božičnice poslovodjem

»Ko govorimo o božičnici, govorimo o nagradi delavcem, če pa je bila izplačana le poslovodjem, je to okoliščina za vračilo pomoči. Dovoljeno pa je božičnico, dobiček izplačati delavcem, a če so si jo izplačali le poslovodje, direktorji, bodo pomoč morali vrniti.«

Kršitve delovno-pravne zakonodaje zahtevajo vračilo državne pomoči

»Vzemimo primer čakanja na delo: če bi delodajalec tistim, ki delajo, odrejal nadurno delo, čeprav bi lahko to delo opravil z delavci, ki čakajo na delo, je to prekršek. Ali pa če bi odpustil delavce, ko so na skrajšanem delovnem času. So še številne druge ovire, cela vrsta jih je.«

Vračilo državne pomoči tudi na obroke

»Podjetnik na FURSu odda vlogo, dobi odločbo in ima 30 dni časa, da pomoč za čakanje na delo ali temeljni dohodek vrne brezobrestno, po tem datumu tečejo zakonske zamudne obresti. Pri vračanju pomoči zaradi izplačila dobička, nagrad poslovodjem, je to vračilo z obrestmi že od trenutka koriščenja ukrepa. Pomoč države lahko podjetnik vrne v šestih obrokih, če se tako dogovori s FURS-om. Najprej mora oddati vlogo, ki pa mora biti odobrena.«

Podaljšanje ukrepov vlade v 2021

»Čakanje na delo (to je prinesel 8. interventni zakon, ki trenutno velja do 30. aprila), skrajšani delovni čas, ki velja do 30. junija, kratkotrajna bolniška odsotnost je ukrep, ki ga je PKP 8 spet prinesel in velja do konca leta. Eden od ukrepov je prenos neizrabljenega letnega dopusta iz leta 2019 in 2020 in izraba do konca letošnjega leta. Delavci, ki niso mogli v 2020 izrabiti dopusta zaradi njihovega dela, povezanega z epidemijo, ga lahko izrabijo do konca leta. Vendar le, če ta okoliščina obstaja, to ni avtomatizem. Odsotnost zaradi višje sile in karantene, to je tudi zelo pogost ukrep, ki je trenutno podaljšan do konca marca. Eden od ukrepov, ki je podaljšan do konca leta, je, da morajo delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, Inšpektoratu za delo sporočati dejstvo, da delavci delajo od doma preko portala SPOT. Zelo dobrodošlo je tudi podaljšanje temeljnega dohodka za samozaposlene in delno povrnjenega izgubljenega dohodka do konca marca. Upravičeno obdobje za fiksne stroške do konca marca letos, odlok davčne in sodne izvršbe pa do 17. marca. To so najpogostejši ukrepi, ki jih podjetniki uporabljajo oz. so jih deležni.«

Kratkotrajna bolniška odsotnost; vsakokratni obisk zdravnika ni potreben

»Delavec lahko to odsotnost izrabi 3 delovne dni v kosu enkrat na leto. Ne rabi klicati, obiskovati svojega osebnega zdravnika, to mora sporočiti le delodajalcu, ki to bolniško odsotnost refundira na ZZZS-ju, pri čemer ne potrebuje nobenega potrdila, dokazila od delavca.«

Temeljni dohodek – upravičenost in višina

»Do temeljnega dohodka so upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo v 2020 napram 2019 izkazali več kot 20 % upad prihodkov. Pripada jim 1.100 € temeljnega dohodka na mesec, morajo pa plačati prispevke za socialno varnost. Zato je znesek temeljnega dohodka zdaj je višji kot v prvi epidemiji (700 €), ko so bili samozaposleni oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost.«

Izvedba hitrih testov je na plečih podjetij, trgovcev

»Trenutno ni ukrepa, ki bi delodajalcem, ki morajo izvajati hitro testiranje sebe ali svojih zaposlenih, omogočal povrnitev tega stroška. To je bil ukrep v PKP 7, ko je bil vsak delodajalec upravičen do 40 €/zaposlenega za hitro testiranje. Ta ukrep ne velja več, ker so delodajalci morali vlogo oddati do 30. januarja. Srčno upamo in apeliramo, da bi bil ta ukrep del PKP 9, ki je tik pred vrati.«

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

»PKP 7 je prinesel nov odpovedni razlog. Delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in ima potrdilo o tem, odpove pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga. Delavcu pripada 60-dnevni odpovedni rok, odpravnina, izračunana na način za odpoved iz poslovnega razloga. Ne pripada mu odpravnina kot pri upokojitvi. Problem tega odpovednega razloga je, da se včasih v javnosti tolmači kot avtomatska odpoved, češ, ko delavec izpolni te pogoje, mu avtomatsko preneha delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Lahko ima zaposlenega delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, pa se za to še ne bo odločil, ker ga še potrebuje. Težava pri tem odpovednem razlogu je, da so sindikati na sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti. Čakamo, kaj se bo zgodilo s presojo ustavnega sodišča, ali bo to odločbo razveljavilo ali zadržalo izvajanje. Delodajalcu za delavce, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, obstaja še odpoved iz poslovnega razloga. Delavci, ki izpolnijo pogoje ali že 25 mesecev prej (to je obdobje, ko po domače rečemo, da lahko penzijo dočakajo na zavodu), niso več varovana kategorija. Delodajalcem bolj svetujem, ker verjetno veliko delodajalcev ima poslovni razlog za odpuščanje, da delavcu odpovejo pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga, ne iz razloga, ker delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.«

Najemnine za poslovne nepremičnine

»PKP 7 je omogočil najemodajalcem, ki jim je bilo zaradi epidemije onemogočeno, otežkočeno poslovanje, da če najemajo nepremičnine od fizičnih oseb, podjetij (izključene so nepremičnine v občinski, državni lasti), lahko zahtevajo odlog plačila najemnine, zahtevajo podaljšanje pogodbe, sklenjene za določen čas, lahko pa odpovejo pogodbo le z 8-dnevnim odpovednim rokom.«

Spremembe pri davčni in sodbi izvršbi

»Zakon je omogočil odlog izvršbe. Primer: če delodajalec dobi s strani sodišča sklep, da mora delavcu nekaj odtegniti od njegove plače, tega ne sme storiti do vključno 17. marca, po tem datumu pa ja, razen, če gre za izjeme, kot so preživnine ali kakšne druge okoliščine.«

Odlok o odlogu plačila kreditnih obveznosti

»Odlok o odlogu plačila kreditnih obveznosti je dobrodošel ukrep, se morajo pa podjetja dogovoriti z banko, pri kateri imajo kredit. To ni po zakonu avtomatsko.«

Odsotnost z dela zaradi višje sile - varstva otroka

Poslušalec je bil doma zaradi varstva otroka, o tem je obvestil delodajalca, on pa tega ni predal naprej, v računovodstvo, zamudili so rok, zdaj pa delodajalec želi, da za to obdobje vzame dopust.

»To je ena od večnih težav z vlogami na Zavod za zaposlovanje. Roki za vložitev vlog so kratki, 8 dni od začetka odsotnosti delavca v primeru višje sile. Če je delodajalec zamudil rok, ne more sanirati za nazaj. Če je bil delavec na višji sili, mu pripada nadomestilo 80 % osnove – povprečje zadnjih treh plač, ki pa ne sme biti nižje od zneska minimalne plače. Koriščenje dopusta za nazaj ni ustrezno. Resničen razlog odsotnosti je bila višja sila zaradi varstva otroka. Če je delodajalec zamudil rok oz. računovodkinja, je odgovornost na njej.«

Odsotnost od dela zaradi morebitne karantene v šoli/vrtcu

»Zna se zgoditi, da bodo posamični razredi zaradi okužb odhajali v karanteno. V tem primeru staršem otrok do vključno 5. razreda osnovne šole pripada odsotnost zaradi odrejene karantene otroka, odsotnost zaradi višje sile. Opozarjam: vloga delodajalca mora biti oddana v osmih dneh od prvega dneva odsotnosti delavca, če želi dobiti povrnjeno 80 % bruto nadomestilo plače, ki pa ne sme biti manjše kot minimalna plača.«

Novost pri čakanju na delo

»To je utečen ukrep, ki ga poznamo že od 13. marca 2020. Pomembno je, da če bo delodajalec poklical delavca nazaj na delo s polnim delovnim časom, mora to predhodno sporočiti na Zavod za zaposlovanje. Rok za oddajanje vlog je 8 dni.«