Mateja F. Novljan
Marko Zupan
Alen Salihović
Je epidemija slaba novica tudi za okoljske probleme? (foto: PixaBay)
Je epidemija slaba novica tudi za okoljske probleme? | (foto: PixaBay)

Boštjan Videmšek : Ključni so ljudje, ki imajo izrazit odnos do prve osebe množine.

05.02.2021, 08:32 Nataša Ličen

Podnebna kriza se stopnjuje. Je sploh še mogoče kaj spremeniti? Avtor knjige in novinar Boštjan Videmšek je skupaj s priznanim fotografom Matjažem Krivicem, odšel na »pot okoli sveta«, da bi našel odgovore, če ti sploh obstajajo. Rezultat je knjiga " Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti".

Ne verjamem, da obstaja rešitev za spopad s podnebnimi spremembami, če bomo uporabljali besedo več.

Boštjana Videmška smo povabili v oddajo Via positiva.

"V imenu skupne prihodnosti je treba odreagirati in narediti akcijski načrt, povsem osvobojen pretekle navlake. Živimo v svetu, kjer kot posamezniki nimamo občutka, da imamo kakršenkoli nadzor, še nad lastnim življenjem ne, to nas nekoliko amputira v spopadanju s podnebno krizo, ki marsikod nekoga, ki ne živi najbolj ugodno, sili v golo preživetje in ne more živeti z idejo, da bo čez nekaj let njegov dom potopljen ali njegova njiva posušena, saj se je primoran spopadati z dnevnimi eksistencialnimi vprašanji.

Zato je toliko pomembnejša vloga politike in kapital. Nosilci kapitala so nosilci moči, zato je nujno sodelovanje širše koalicije v preobratu spopada s podnebnimi spremembami. Potrebujemo čim širši, izrazito vključujoč, preteklost oproščujoč, mednarodni, regionalni, lokalni in globalni forum, koalicijo, ki bo delovala z istim ciljem. Na ravni evropske unije, to moram reči, počasi zaznavam, da za to že obstaja tako politična kot ekonomsko gospodarska volja."

Del naslovnice knjige, ki je postala Knjga leta 2020
Del naslovnice knjige, ki je postala Knjga leta 2020 © PixaBay


Preprosto bi bilo reči, da obstaja veliko upanje za planet. Še preprosteje, da obstaja samo temačna rešitev, da drvimo v pogrom. Niti eno, niti drugo ta trenutek ni primerno preveč poudarjati. Tukaj in zdaj je treba iskati rešitve in jih realizirati.

"V resnici je naš prostor, odnos do okolja, na videz tako zelen, tako podnebno prijeten, skorajda potrošniški, kot nekaj kar nam pripada. To si izbiramo, kaj dosti pa zanj nismo pripravljeni plačati, ne finančno, ne s spremembo življenjskega sloga ali kar s celostno bivanjsko paradigmo. Ne verjamem, da obstaja rešitev za spopad s podnebnimi spremembami, če bomo uporabljali besedo več. Verjamem v logiko od rasti v manj. Ponavljanje koliko več energije bomo rabili v naslednjih letih, se mi zdi izjemno napačen uvod v zgodbo prihodnosti sveta in vseh nas."

Hvaležen sem posameznikom, ki so šli skozi vse kroge zla in ostali ljudje, ali postali še bolj človečni. To te osvobodi lastnega balasta, blodenj ter utrdi etično podstat.

"Živel sem po vojnih in kriznih območjih, se soočal z najbolj temačnimi platmi človeštva in se je bilo težko bolj dobrovoljno podati na novo novinarsko ali raziskovalno pot, ker so bile uteži preteklega, uteži doživetega in videnega, tako močne, da je to vsaj v prvi fazi reflektiralo moje razumevanje tega, kar sem gledal še naprej v zgodbah spopadanja s podnebno krizo. Ko pa srečaš ljudi, ki z obema rokama in skoraj hlastajoče odbijajo ovire, cinizem ter temačne misli, imajo jasen cilj ter vedo, da s predajo vnaprej nič ne rešimo, dobiš močan poriv, nov motiv in zagon. Sem izrazito hvaležen številnim posameznikom, ki so opisani predvsem v prvem delu knjige Plan B. O tem bi lahko govoril tudi iz časa vojn in begunskih zgodb, o ljudeh, ki so šli čez vse kroge pekla in ostali ljudje ali postali še bolj človečni. To te osvobodil balasta, lastnih blodenj in težav, je pot k utrditvi etične podstati."

Usoda planeta in usoda človeštva nista nujno soprepleteni, pravi naš sogovornik.
Usoda planeta in usoda človeštva nista nujno soprepleteni, pravi naš sogovornik. © PixaBay


"Velika ironija je, da je v vrhu evropske politike v tem trenutku morda celo več okoljske osveščenosti, ali pa realne pripravljenosti, za spopad s podnebnimi spremembami kot v javnosti, ki je zaradi zdravstvenih, ekonomskih in socialnih razlogov zdaj veliko bolj obsedena s seboj, z lastnim preživetjem kot z vprašanjem prihodnosti, posebej če se tukaj in zdaj še ne sooča s posledicami podnebnih sprememb."

" Ko smo lansko leto v času prve karantene delali načrte za knjigo, smo bili v dvomih. Bodo razmere povsem odvrnile javno pozornost od podnebnih sprememb? Pisanje te knjige je bila zame neke vrste terapija, po več desetletjih, ko sem bil ves čas na poti, sem potem več mesecev prizemljen delal doma in se povsem posvetil knjigi. Lotil sem se je kot družboslovec in, podhranjen z naravoslovnim znanjem, z veliko zadrege, kljub temu, da sem vanjo vložil štiri leta trdega dela in samoizobraževanja. Zato mi je bilo v veliko zadoščenje pozitivno in odobravajoče mnenje strokovne javnosti. Knjiga ponuja konkretne rešitve na konkretna vprašanja , ima skorajda priročniško funkcijo."


Ločiti je treba usodo človeštva od usode planeta, to ni nujno stoodstotno so-prepletena zgodba, narava si na nek način lahko hitro opomore, če pa jo jemljemo kot nekaj po naše ukrojeno in kot nekaj, kar nam pripada, pa je to povsem drugačna zgodba.

Smo na razpotju, kateri del slike bi raje živeli?
Smo na razpotju, kateri del slike bi raje živeli? © PixaBay

Od kod smernice, ki so vodile do primerov dobrih praks, do "zelenih" tehnologij v pridobivanju energije?
"Novinarski instinkt in izkušnje. Treba je z nati predvidevati zgodbe, jih iskati vnaprej in jih znati postaviti v celosten kontekst, samo tako lahko delo dobro opravljamo. Z Matjažem Krivicem, fotografom in soavtorjem knjige, sva hitro spoznala, da skupni imenovalec opisanih primerov, vsaj v prvem delu knjige, niso samo energetska in tehnološka vprašanja, ključni so ljudje jasne volje, ambicij in želje, ki se neposredno soočajo s posledicami podnebne krize. Delujejo na ravni skupnosti , imajo izrazit odnos do prve osebe množine. Poglavja se odvijajo izključno tam, kjer so spremembe očitne, zelo neugodne ter vseobsežne, da se je bilo treba odzvati, ljudje tam druge izbire niso imeli. Poudariti pa je treba še to, da so imeli tudi poslovni talent, znali pridobiti sredstva in se povezati z znanostjo."

"Zdi se mi, da se odnos do okolja v letu dni epidemije ni dosti spremenil. Bojim se, da bo v trenutku odprtja sveta sledil val kompenzacije, da se bo še več letelo, še več kupovalo nepotrebnega ter se še več ne spraševalo, od kod izdelek prihaja, da za vsakim produktom, ki ga kupimo, stojijo ne samo človeške, tudi živalske in celostne okoljske podnebne usode. Pandemija za spopad s podnebnimi spremembami po mojem mnenju ni dobra novica. Številne ljudi je oddaljila od sveta, jim s tem tudi omilila empatijo do tistega, kar se dogaja drugim, oddaljila tudi od bolečin drugega, z zapiranjem vase in ukvarjanjem z lastnimi ekonomskimi, preživetvenimi, tudi čustvenimi, travmatičnimi vzorci življenja za štirimi stenami. Fokus je povsem nekje drugje. Največja osveščenost in tudi udejanjanje okoljske zavesti je najvišja tam, kjer je stopnja demokratičnosti ergo družbe najvišja."

"Plan B" ni le lokalna agenda, je globalni projekt, knjiga je prevedena v angleški jezik. Boštjan Videmšek je decembra postal eden izmed ambasadorjev evropskega klimatskega podnebnega pakta in to želi izrabiti najbolje s stalnim in vsesplošnim osveščanjem družbe, nikakor ne samo v Sloveniji.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Via positiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe) Cerkev, križ, verniki (photo: Mateus Campos Felipe)

Kdo mora v cerkvah preverjati pogoj PCT?

Od 15. septembra naprej morajo vsi verniki, ki bodo prišli k sveti maši, izpolnjevati PCT pogoj - to pomeni, da morajo imeti dokazilo o prebolelosti, cepljenju oz. testiranju. Prav tako iz ...

Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO) Kamniško-Savinjske Alpe (photo: ARO)

PCT ključ do uspeha, cepivo pa rešitev!

Poletje je v teh dneh nekoliko podaljšalo svoj rok trajanja in to se je ob koncih tedna poznalo tudi v naravi. Številni so zavili na morje, ob jezera, veliko se jih je odpravilo tudi v hribe. K ...