Angeli tudi nam dajejo krila. | (foto: Gundula Vogel / Pixabay)
Angeli, ki našim dušam dajejo krila.
Sol in luč Tadej Sadar
Ko smo izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni... nam p. Anselm Grün svetuje, da pokličemo na pomoč angele. V svoji knjižici "Angel preprostosti", jih opiše kar triintrideset.
V oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna, z naslovom "Angel preprostosti", ki je izšla pri založbi Ognjišče. Besedilu iz njegove knjižice smo dodali še delček intervjuja, ki smo ga z njim posneli za radijski misijon.
Nisi tukaj zato, da bi izpolnil vsa pričakovanja drugih.
"Mnogi umetniki so angele prikazovali s krili in s tem poudarili nekaj bistvenega: angeli delajo naše življenje lažje. V našem življenju se postavlja mnogo situacij, ki se nam na prvi pogled zdijo težke. Čutimo notranji odpor, počutimo se pobite, preobremenjene in izžete. V takšnih trenutkih bi potrebovali angela, ki bi naši duši podaril krila, da bi stvari jemali lahkotneje, jih pogledali z nekega drugega zornega kota in jih morda celo videli povsem na novo."
Skrbno ravnaj s svojo dušo in svojim telesom, da notranji vrelec ne usahne.
Neka žena mi je pripovedovala: „Celo pri likanju izvajam pritisk nase. Ne zmorem se preprosto prepustiti temu kar počnem, ampak si rečem - čez pol ure mora biti dokončano. Potem pa sem ves čas pod pritiskom, ali mi bo to dejansko tudi uspelo." Najpogosteje smo sami tisti, ki se priganjamo, in kadar se znajdemo v takšnih situacijah, potrebujemo angela, ki nam bo rekel: „Vzemi si čas! Ne dovoli se priganjati. Ni treba, da ti drugi predpisujejo, kdaj se boš odločil in kdaj boš storil to ali ono. Nisi tukaj zato, da bi izpolnil vsa pričakovanja drugih. Ni treba, da samega sebe postavljaš pod pritisk. Bodi ti sam. Vzemi si čas. To je tvoje življenje. Dovoli si, da si preprosto tukaj."
Angeli delajo naše življenje lažje.
Starši skrbijo za otroke, da imajo dovolj hrane, da pridobijo dobro izobrazbo, da bi jim šlo dobro. Šef skrbi za svoje sodelavce, da imajo dobro delovno mesto, da jih delo veseli. Velikokrat nas skrbijo težave prijateljev, a pri vseh skrbi in pomoči za druge, pogosto pozabljamo na skrb za same sebe. To opazimo šele takrat, ko postanemo utrujeni in nimamo nobenega veselja več, da bi še pomagali. Postanemo tudi bolj občutljivi za kritike in takrat potrebujemo angela, ki nas na to, da bi morali poskrbeti zase, ne opozarja z dvignjenim kazalcem. Nasprotno, vabi nas, da bi tu in tam pomislili tudi nase in premislili kaj potrebujemo, kaj bi nam dobro delo. Vsakemu izmed nas pravi: „Pomemben si". Toda potrebuješ čas zase, da bo tvoj notranji vrelec spet brbotal. Skrbno ravnaj s samim seboj, s svojo dušo in svojim telesom, da ta vrelec ne usahne.
