V družbi in Cerkvi večje zavedanje o zločinu spolnih zlorab

Slovenija | 22.02.2021, 14:52 Marjana Debevec

Slovenski kazenski zakonik na področju spolnega nasilja in posilstva zahteva, da morajo žrtve dokazovati, da so se nasilju upirale. Inštitut 8. marec in tudi nekateri politiki pa predlagajo model, ki žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje.

Spolno nadlegovanje in nasilje sta v zadnjem mesecu osrednja tema številnih pogovorov. Začelo se je z izpovedjo igralke Mie Skrbinac, ki jo je spolno nadlegoval profesor na AGRFT. Ni pa bila edina. Žal je to nasilje še kako navzoče, vendar pogosto skrito očem javnosti.

Inštitut 8. marec želi zbrati vsaj 5000 podpisov podpore predlogu sprememb kazenskega zakonika. Trenutno ta zahteva, da mora storilec uporabiti prisilo, žrtev pa se mora upirati, čeprav se v številnih primerih ne more ali ni zmožna upreti.

Nov predlog pa poudarja, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo. "Je pa res, da sprememba zakonodaje ni čudežna palčka, ki bo ozdravila našo družbo ter odpravila spolno nadlegovanje in nasilje. Lahko pa spremeni miselni okvir, kako razmišljamo o spolnem nasilju, ter širi kaznovalno polje in omogoča učinkovitejši pregon storilcev," je v izjavi za medije dejala predstavnica inštituta Kristina Krajnc.

Poslanka Nsi Iva Dimic ob tem jasno poudarja, da mora družba odločno stopiti na stran žrtev ter se boriti proti tistim, ki jih hočejo zlorabiti. "Pomemben korak v to smer je bil storjen v lanskem letu na pobudo Nove Slovenije. Zastaralne roke za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost smo podaljšali za trikrat, tudi do 90 let. S tem smo storilcem dali jasno vedeti: Roka pravice vas nikoli ne bo nehala iskati".

Po razpravi v državnem zboru so se po njenih besedah poslanci tudi strinjali, da je treba kazensko zakonodajo spremeniti tako, da bo vsak spolni odnos jasno soglasen. »Marsikatera žrtev ob spolni zlorabi povsem otrpne in ne zmore izreči niti besede«. S spremenjenim zakonom bo žrtev spolne zlorabe v postopkih bolje zaščitena.

BOJ PROTI ZLORABAM V CERKVI

Številne škofovske konference po svetu so prvi petek v postnem času izbrale za obhajanje molitvenega dneva za žrtve spolnih zlorab. Član Papeške komisije za zaščito mladoletnikov p. Hans Zollner, ob tem opozarja, da mora biti molitev vedno povezana z ukrepi.

Po njegovih besedah so se po srečanju predsednikov škofovskih konferenc s papežem leta 2019 tudi lokalne Cerkve bolj začele zavedati tega hudega zločina. "Srečanje leta 2019 je v Cerkvi ustvarilo novo raven zavedanja. Ko je bilo še mogoče potovati, me je na povabilo več škofovskih konferenc, ki jih tema zlorab prej ni toliko zanimala. Bili so namreč prepričani, da zlorabe pri njih ne obstajajo. Potem pa so odkrili, da to ni res in na koncu so se zelo resno zavzeli za boj proti tako strašni rani. Lahko rečem, da gre za vedno večje zavedanje, ki se ni razširilo samo na hierarhijo Cerkve, temveč tudi na preproste vernike".