Mateja Subotičanec
Aleš Karba
Andrej Šinko
Nova predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram (foto: Javier Garcia)
Nova predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram | (foto: Javier Garcia)

Nova predsednica Gibanja fokolarov prihaja iz Svete dežele; Jesus Moran sopredsednik še za en mandat

01.02.2021, 13:05 Marjana Debevec

Nova predsednica Gibanja fokolarov za naslednjih šest let je Margaret Karram, rojena v Haifi v Sveti deželi leta 1962. Volitve so bile v nedeljo, odobril jih je Urad za laike, družino in življenje, kot zahteva statut fokolarov. Vrhovna skupščina, na kateri 359 udeležencev išče odgovore na izzive sodobnega časa v luči duhovnosti edinosti, bo potekala do nedelje. V ponedeljek je bil za sopredsednika izvoljen Jesus Moran.

Margaret Karram iz Svete dežele je bila v nedeljo izvoljena za predsednico Gibanja fokolarov z več kot dvema tretjinama glasov volilnih upravičencev, ki sodelujejo na vrhovni skupščini gibanja. Nasledila je ustanoviteljico Chiaro Lubich in Marijo Voce, ki je bila predsednica gibanja dva mandata, torej 12 let.

Še za en mandat šestih pa je bil v ponedeljek izvoljen Jesús Morán Cepedano, diplomirani filozof in doktor teologije, specializiran za teološko antropologijo in moralno teologijo, rojen v Španiji in z dolgoletnimi izkušnjami v Latinski Ameriki.

Margaret Karram je stara 58 let in je katoličanka, Arabka. Rodila se je v Haifi in diplomirala iz judovstva na Hebrejski univerzi v Los Angelesu (ZDA). Bila je na različnih odgovornih položajih gibanja v Los Angelesu in Jeruzalemu. Sodelovala je tudi v različnih komisijah za spodbujanje dialoga med tremi monoteističnimi religijami, kot je škofovska komisija za medverski dialog, v skupščini katoličanov Svete dežele in organizaciji ICCI (Medverski koordinacijski svet v Izraelu). 14 let je delala na konzulatu Italije v Jeruzalemu, od leta 2014 je v Mednarodnem centru gibanja kot svetnica za Italijo in Albanijo ter soodgovorna za dialog med cerkvenimi gibanji in novimi katoliškimi skupnostmi. Govori arabsko, hebrejsko, italijansko, angleško.

Leta 2013 je prejela nagrado "Mount Sion Award" za spravo in prizadevanje za razvoj dialoga med različnimi kulturami in religijami. Leta 2016 je prejela mednarodno nagrado Sv. Rita. za pospeševanje dialoga življenja med kristjani, Judi, muslimani, Izraelci in Palestinci.
Volitve so bile včeraj, 31. januarja, vendar je njeno imenovanje stopilo v veljavo šele danes po potrditvi Svetega sedeža, kot je bilo predvideno po splošnem statutu gibanja.
Na podlagi omenjenega statuta je predsednica izbrana izmed fokolarinov, torej Bogu posvečenih oseb, in bo vedno ženska. Bila pa naj bi znamenje edinosti gibanja.

POGLEJMO, KAJ MARGARET KARRAM PRAVI SAMA O SEBI

»Sem Arabska, katoličanka, izraelske narodnosti in palestinskega izvora. To so na videz nasprotujoče si stvari, vendar sestavljajo mojo DNK, tesno povezane z deželo, iz katere prihajam.« S temi besedami se je predstavila Margaret Karram, rojena v Haifi, v Sveti deželi, ki s svojim življenjem pripoveduje zgodbo o geografsko majhni deželi, a prostrani zaradi svojih več verskih in večkulturnih razsežnosti.

V Izraelu živi približno 9 milijonov prebivalcev, od tega je 80 odstotkov Judov in 20 odstotkov Arabcev. Na palestinskih ozemljih pa živi približno 5 milijonov ljudi, večinoma muslimanskih Arabcev. Na obeh ozemljih je kristjanov (ki pripadajo različnim Cerkvam: katoliški, pravoslavni, armenski, sirsko pravoslavni, koptski, luteranski) le 2 odstotka prebivalstva.

Iz vsega tega je jasno, da brez dialoga v tej konfliktni deželi ne bo mogoče sožitje verstev in kultur. Margaret je dialog in spoštovanje bližnjega spoznala že v svoji družini: »V času odraščanja sem se naučila živeti v tesnem stiku z ljudmi različnega porekla, vere in tradicije.«

Kot otrok se je spraševala o razlogih za konflikte, najprej ta tiste v palestinski deželi, kjer je videla nenehne kršitve človekovih pravic; kot najstnik je želel spremeniti usodo teh in svetovnih konfliktov. V tistem obdobju je spoznala ideal edinosti Chiare Lubich: evangelij in ljubezen brez mere sta postali dve temeljni točki njenega življenja. "Tu se je začela moja zavezanost dialogu med kristjani, Judi, muslimani, Izraelci in Palestinci, kar me je pripeljalo v ZDA, da sem diplomirala iz judovstva na hebrejski univerzi v Los Angelesu," pravi Margaret.

"Doma sem se zavezala, da bom ta duh dialoga širila skupaj s številnimi prijatelji Gibanja fokolarov med arabskim in judovskim svetom, skozi prijateljstvo in naklonjenost, ki jo lahko ustvarijo samo človeški odnosi. Pravzaprav verjamem, da je brez pomena govoriti o miru v političnem smislu, če ni najprej zgrajen z neposrednim stikom med ljudmi."

Margaret, ki so ji leta 2013 zaradi njenega prizadevanja za dialog podelili nagrado Mount Sion, meni, da je dialog edina rešitev za resničen in trajen mir na Bližnjem vzhodu. »Zlato pravilo, ki je prisotno v svetih knjigah različnih religij in v različnih kulturah, ki vabi druge, naj naredijo tisto, kar bi želeli, da bi nam storili, je pot, ki nas uči, kako iti naprej po tej poti. Lahko je pot tudi za nas! Pomaga nam lahko premagati konflikte in krivice, ki se dogajajo okoli nas, in sicer tako, da se odzovemo kritično in obenem s sodelovanjem z vsemi okoli nas

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa) S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa)

Zakaj s. Meta ne kupuje več avokada?

Verjetno ste se že nekajkrat vprašali, koliko sami prispevate k bolj trajnostnemu delovanju in razvoju družbe. Pa ste naredili kakšen korak več kot le to, da ste ločevali smeti ali šli peš do ...

S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček) S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček)

Kje je doma slovenščina?

V nedeljo, 21.februarja, smo praznovali mednarodni dan materinega jezika, ki je letos imel geslo JEZIKI BREZ MEJA. Unesco je tako želel spomniti, da so jeziki bistveni del civilizacijske kulture ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash) Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash)

Dr. Drago Jerebic: »Ni res, da varajo samo neverni!«

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, umikanjem, kaj ...

O avtorju