Sobne rastline tudi pozimi zalivamo, pršimo in gnojimo

Svetovalnica 26. 01. 2021, 14:16 Mirjam Judež

V tokratni oddaji smo namenili pozornost sobnim rastlinam, ki so okrasje naših domov. Kako jih negovati sploh v tem zimskem času, nam je povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju: »Lahko rečemo, da tudi korona vpliva na rastline, ker smo več doma, več je suhega zraka v stanovanju, ker je topleje, to pa slabo vpliva na rastline. Sploh tiste rastline, ki imajo rade veliko zračno vlago, v tem času kar trpijo.« Pogovor je vodil Alen Salihović.

Tudi pozimi zračimo prostor in pršimo

»Pomembno je, da tudi pozimi zračimo prostor, kar je dobro za nas in rastline, predvsem pa, da rastline pršimo s pršilko, voda naj ima sobno temperaturo. Lahko jih kar vsak dan orosimo: nekatere po listih, pri drugih pa pršimo zrak okoli rastlin, da jim s tem dodamo zračno vlažnost. Tako bodo lažje prestajale ta zimski čas, ko je zaradi kurjave zrak zelo suh in topel. Dovolj zalivanja je tisto, kar šteje.«

Kolikokrat zalivati pozimi?

»Bolj mesnate rastline (sukulente, razni kaktusi) potrebujejo manj vlage, ker jo bolje zadržujejo v listih in si s tem delajo zalogo za težke čase. Ostale rastline, sploh cvetoče, pa potrebujejo kar precej vlage. Vsako rastlino je treba pogledati, malo pretipati, če je dovolj vlage. Včasih je v zgornjem delu lončka 2 cm zelo suha zemlja, v spodnjem delu pa je lahko koreninska gruda zelo mokra. Ene rastline imajo rade, da jih zalivamo z vrha, druge zalivamo samo v spodnji del, v lonček.«

Pogovor o sobnih rastlinah

Ciklame zalivamo v spodnjem delu

»Ciklame celo zimo polepšajo turobne zimske dni in ciklama je prva rastlina, ki je zelo dovzetna za prvo plesen. Zalivamo jo v spodnjem delu, v zgornjem delu je ne močimo, tudi po listih ne in s tem preprečujemo gnitje. Sobni škodljivci, uši, kaparji čez zimo zelo radi pridejo. Pomembno je, da jih hitro opazimo, uporabimo kakšno fitofarmacevtsko sredstvo ali naravne preparate, da se nam ne razmnožijo po vseh rastlinah v stanovanju. Je pa treba z naravnimi preparati večkrat ponoviti cikel škropljenja, enkratno škropljenje ni dovolj. Paziti moramo, da je rastlina v dobri kondiciji, da jo dobro negujemo, potem je tudi veliko bolj odporna na bolezni in škodljivce.«

Kjer v prostoru ni veliko sončne svetlobe, imejmo zelene rastline. Cvetoče rastline imajo namreč zelo rade sonce.

Orhideje so zelo »hvaležne« rastline

»Ni slabo, če damo orhideje pod tuš in s tem speremo prah z listov, jim odpremo pore, da niso zamašene, da rastline lažje dihajo in bolje rastejo. Če je kakšna starejša orhideja, jo presadimo v nov substrat, lončke razkužimo z arekino, da ni kakšne bolezni. V zimskem času bolj malo zalivamo, spomladi oz. ko začnejo nastavljati popke, pa več gnojimo in zalivamo. Gnojimo lahko kar z vsakim zalivanjem na teden ali deset dni. Gnojila so različna: skozi liste foliarno gnojilo ali tekoče gnojilo. Naredimo tako: vodo natočimo v vedro in vanj namočimo vse orhideje, pustimo pol ure, da se lepo razmočijo, odstavimo in šele potem pognojimo. Nikoli ne gnojiti zelo suhih orhidej, ker bo to gnojilo kar odteklo stran. Lubje v substratu se mora malo napiti tega gnojila. Včasih orhidejam, sploh v času cvetenja, manjka fosfor.«

Klivija zacveti, ko ji lonec postane pretesen

»Klivija ni zahtevna rastlina, ima zelo lep cvet. Ko rastlino presejemo, kar nekaj let rabi, da zacveti, ker mora razviti dovolj velik koreninski sistem. Z utesnjenostjo v loncu jo spodbudimo k cvetenju. Zelene liste ima celo leto in če imamo radi zelenje, je odlična rastlina.«

Če nam flamingovec ne cveti, moramo rastline pognojiti.

Zamija je ena najmanj zahtevnih sobnih rastlin

»Zamije odlično prenašajo temnejše prostore. Tudi, če jo damo na svetlobo, odlično uspeva, zelo ji ugaja nevlažen, suh zrak v prostoru, zato so pogoste v pisarnah. Več jim damo prostora, bolj bodo rasle. Zamija je v zadnjih nekaj letih postala zelo priljubljena. Tudi za tiste, ki imajo manj časa za zalivanje, je zamija odlična, ne rabi veliko vlage, zmerno jo zalivamo na dober teden in to je to. Velikokrat je problem, ker kar raste in potem potrebuje oporo, se zelo razbohoti na vse strani. Spomladi, marca, je dobro, da jo presadimo.«

Pogovor o sobnih rastlinah

Flamingovci so trdoživi

»Flamingovci imajo radi korenine na toplem. V zimskem času jim kurjava ne škoduje. Radi imajo zračno vlažnost, za kar moramo poskrbeti in nam bodo lepo uspevale. Rjavi listi, ki se pojavijo, pomenijo pomanjkanje zračne vlage, saj anturium prihaja iz tropskih krajev. Lahko bi flamingovca vsak dan rosili. Rad ima toplo. Prst mora biti vseskozi vlažna, da je redno zalit, kar pa ne pomeni, da mora stati v vodi. Ko zalijemo, vodo, kar je je odteklo, odlijemo stran. Če nam flamingovec ne cveti, moramo rastline pognojiti.«

Sobne rastline kar pozabimo gnojiti

»Čez poletje balkonsko cvetje redno gnojijo, da bujno cveti, na sobne rastline pa kar malo pozabimo in mislimo, da če jih pognojimo enkrat, dvakrat letno, da je to dovolj, pa ni. Z gnojilom za cvetenje spodbudimo, da bodo rastline začele cveteti.«

Praproti v stanovanju imajo rade hladno in vlažno

»Najbolje bo praprot uspevala na stopnišču, kjer je bolj hladno in ni toliko suhega zraka ali v kakšni kopalnici, kuhinji bo idealni prostor, ker ima rada visoko zračno vlažnost.«

Pogovor o sobnih rastlinah