»Če svojo čredo futraš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever«

Spoznanje več | 26.01.2021, 09:01 Rok Mihevc

Napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja ostaja vroča politična tema, ki smo jo odprli tudi v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. P. Branko Cestnik je z voditeljem Jožetom Bartoljem spregovoril o interpelaciji, ki pa ni samo politično vprašanje, ampak tudi kulturno – ideološko. Meni, da gre za notranje potrebe levičarskega kroga po zavajanju in vznemirjanju lastnih volivcev.

Interpelacija kot obračanje pozornosti od neuspešnega rušenja vlade

Cestnik se strinja z mnenjem nekaterim komentatorjev, da je ta napad politično motiviran. »Očitno so spoznali, da zrušiti vlade ne bo tako enostavno in so potrebovali slepilni manever, da so obrnili pozornost drugam. Vedeti moramo, da imajo ti mediji svoje bralce, javnost in volivce in če svojo čredo futraš dva meseca s tem, kako boš zrušil Janševo vlado in tega ne dosežeš, potrebuješ nek slepilni manever. Da niso jezni nate.«

Posnetek celotne oddaje s p. Brankom Cestnikom

Nadsovražnik: Katoliška cerkev

Najti tarčo, ki je katoliška, je stari recept v teh »antiklerikalnih« vodah. »Poiskati nekaj katoliškega, vzrojiti nad tem in prikazati kot strahoto in grozo, da je neka katoliška organizacija dobila sredstva.« Potem pa upaš, da boš vznemiril svojo volilno medijsko aktivistično bazo, da se bo čutila povezana pred tem sovražnikom, pojasnjuje Cestnik. »In sovražnik številka 1 ni politična desnica, ampak je njihov nadsovražnik Katoliška cerkev. Z njo imajo velike muke.«

Podla manevra, ki nista za zrelo politiko

Preusmeriti pozornost iz neuspelega poskusa rušenja vlade in vzbuditi kulturni boj ter sovraštvo med ljudmi, sta podla manevra, opozarja naš sogovornik. »To nista manevra za zrelo politiko. To obdobje je pokazalo, da je precej političnih strank v Sloveniji dejansko strateško in intelektualno zelo nedomišljenih. Na koncu vedno igrajo na iste karte kulturnega boja, motivacije proti Cerkvi, nacizmu in fašizmu... V vsem tem času pa ne vidiš nekaj konsistentno progresivno – politično – filozofskega, s čimer bi se lahko soočil. Samo lajanje in spini.« Vse skupaj doživlja kot krizo levega političnega pola in neprimerno reakcijo na lastno krizo.

Je normalno, da katoliška ustanova sploh ne bi smela dobiti javnih sredstev?

»Nekatere organizacije se obnašajo, kot da je država njihova. Kot da so one razsvetljene gnostične elite. To je stara herezija, prisotna v vseh religijah in družbenih tokovih. Herezija oz. napačno razmišljanje o tem, da si zaradi svojega razmišljanja, ki ga imaš, boljši od drugih, bolj primeren za vladanje in vodenje, ker da si višjega spoznanja. Ti progresisti radi zapadejo v gnostičnost, v to občutenje poslanstva zaradi svojega globljega uvida in višje izobraženosti. V skladu s tem jim pripada to, kar naj bi država tistim, ki družbo tiščijo naprej. Ves čas pričakujejo, zdi se jim samoumevno, da dobivajo od države sredstva in da kakšne druge organizacije, ki po njihovem mnenju niso razsvetljene, teh sredstev ne bi smele dobiti. Zato njihov bes. Ti ljudje se izven državnih sredstev, protokolov, civilne družbe sploh ne znajdejo. To niso ljudje, ki bi bili množično sposobni iti na svobodni trg dela in podreti z neko podjetniško gospodarsko idejo. So ljudje, ki so se naučili preživljati sebe in dobivati sredstva preko razpisov državnih zadev in trikov.« Cestnik pravi, da je to podmladek rdeče buržoazije, ki je vedno skrbela, da so se njihovi otroci izkazali v takšnih organizacijah in se jih je financiralo skozi njih. »Sama rdeča buržoazija pa se ne izpostavlja in je dovolj previdna, na ulice pošlje svoje umetnike in nevladnike. Ko pa pride drugačna ura, se jim je sposobna tudi odreči. Kot to vidimo v primeru Roga.«

Prisluhnite oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

»Če si civilna družba, moraš biti odvisen od ljudi.«

Cestnik meni, da bi se morali v teh stvareh obnašati tržno. Neke stvari naj država podpira in potisne naprej, načeloma pa bi morale organizacije imeti tržno zavezanost. »Če si civilna družba, moraš biti odvisen od ljudi. Podobno kot je trgovec odvisen od kupca. Oni pa pričakujejo, da ljudstva ne potrebujejo, oz. ga, dokler plača davke, potem pa to njim pripada po gnostičnem triku. V glavi imajo, da so pač oni duhovno revolucionarno intelektualna elita in jim to pripada.« Nikoli ni bil proti progresivnim idejam, a ko je opazil nadutost, priznava, da tudi v cerkvenih krogih, »potem se ti zafržmaga«. »Če imaš dobre ideje, se morajo te same plasirati, drugi morajo to videti in ti dati priznanje, ne da ga sam zahtevaš, plus denar od države.«

Bodo nevladne organizacije vrnile milijone, ker jim družbe ni uspelo narediti strpne?

Minister Janez Cigler Kralje je že napovedal, da bo v interpelaciji nastavil ogledalo civilni družbi. »To, kar so dobili Iskreni, je kapljica proti temu, kar drugi redno dobivajo v milijonih. Ne govorimo o tisočih evrov, ampak milijonih. In to se mora primerjati.« Meni, da bi morali na terenu čutiti njihov blagodejni vpliv na družbo in jih zaznati v okolju. »Kakšen je vpliv Mirovnega inštituta na dolino na Frankolovem? To je moralno vprašanje. Če neke organizacije dobivajo milijone za strpnost in mirovništvo, družbeni dialog, dialoga in strpnosti pa ni, ljudje so se začeli sovražiti, kam je šel vaš denar? Kaj so vaši projekti naredili za naši družbo? Širokoustili ste se, kako ste zadolženi neke vrste intelektualni lastniki strpnosti, zdaj pa je strpnosti manj. Boste vrnili denar, ker vam ni uspelo družbe narediti strpne? Takšne stvari se je treba vprašati in upam, da se jih bo zdaj vprašala tudi javnost.« Zato meni, da ta interpelacija ni premišljena. »Nastala je zaradi notranje potrebe levičarskega kroga po zavajanju in vznemirjanju lastnih volivcev. V splošni družbi pa ne bo dobro sprejeta in se zna obrniti proti kreatorjem te zgodbe.«