»Temeljna odločitev se skriva v meni, le verjeti moram vase«

Svetovalnica | 21.01.2021, 23:27 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka, šolska in družinska mediatorka, po izobrazbi pa zgodovinarka Nataša Hanuna. Z njo se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Vzdušje pred informativnimi dnevi med otroki, ki končujejo osnovno ali srednjo šolo

»Vzdušje je podobno kot prejšnja leta, malo bolj zastrašujoče je pri dijakih, ker nimajo toliko izkušenj v živo. Vedno sem jih med 3. in 4. letnikom poslala v podjetja, da so raziskovali interese in med poletjem ugotovili »to je ali ni zame«. Letos poleti to ni bilo možno in to jim manjka. Res moram pohvaliti naše bivše dijake, starše. Ko sem jim poslala maile, da so dijaki in učenci v stiskah, ker imajo premalo konkretnih izkušenj, so se v petih minutah odzvali, poslali svoje kontakte, da bi se lahko tisti, ki bi želeli malo več izvedeli o konkretnem poklicu, študiju, lahko obrnili nanje. Letos veliko mrežim, t. j. da nekoga, ki ga zanima en poklic ali študijska smer, šola, povežem z nekom, ki je tja hodil ali še hodi, ker mu lahko dá več konkretnih izkušenj. Preko ekrana je res manj izkušenj, vseeno pa nekaj pove o mojih interesih tudi to, po katerih spletnih straneh brskam, katere YouTube kanale gledam, katere računalniške igrice igram.«

Karierno odločanje ni razsvetljenje, ni trenutek, ampak je pot!

Kam po osnovni, srednji šoli?

Karierni dan že v 8. razredu osnovne šole

»Vzpostavljamo stike z dijaki, študenti in ljudmi v poklicih, potem pa imamo februarja v načrtu karierni dan za 8. razred, kar počnemo vsako leto z namenom, da osnovnošolce malo zbudimo, da začnejo razmišljati o poklicih. Vedno mora dijak/študent izbrati en poklic, ki ga zanima in obiskati nekoga v tem poklicu na delovnem mestu. Letos to ne bo možno, bomo pa naredili virtualno, da se bodo vsaj srečali na enem klepetu, ampak ko enkrat ustvariš stik, lažje še kdaj tega človeka znova nagovoriš. Veščine 21. stoletja so, da smo proaktivni, da smo prilagodljivi, k tem veščinam jih spodbujam. Jaz kar vztrajam, da naredijo ta korak sami, brez staršev. Saj se učimo: skupaj sestavljamo maile, igramo igre vlog, kako se prvič pogovarjaš s človekom, ki je na nekem položaju. Zelo pomembno je, da učenec/dijak sam vzpostavi stik. Ko se odločajo za srednjo šolo, je glavna stiska: »šel bom v neznano okolje, raje bi šel s prijatelji«. Ne! Pojdi ven iz cone udobja in naredi nekaj zase, za svojo dušo. Zelo pomembno je, da jih učimo »veščin za prehode«.«

Nobenega poklica ne bomo opravljali 40 let

»Sem karierna svetovalka po vertikali – od vrtca do študentskega doma. Zelo aktivno sem na OŠ Alojzija Šuštarja, kjer od 6. razreda naprej delam z učenci, intenzivno delam z dijaki Škofijske klasične gimnazije (ŠKG) od 1. do 4. letnika, ker karierno odločanje ni razsvetljenje, ni trenutek, ampak je pot. Ker imamo študentski dom, delam tudi s študenti. Poznam različne stiske, včasih kakšnim osnovnošolcem rečem, na kaj naj bodo pozorni, ko se odločajo za srednjo šolo. Vedno bolj ugotavljam, da se osnovnošolci odločajo za srednjo šolo po tem, kaj jim ta šola nudi naprej, za vpis na fakulteto. Gledajo dva koraka naprej. To je po eni strani dobro, včasih pa je to tudi pritisk. Rečem, da je vedno treba vedeti, da delam korak za korakom, da se znotraj teh korakov jaz spreminjam, spreminjajo se moji interesi, nobena odločitev ni dokončna in zavezujoča, vedno je možnost sprememb. Še zdaj kdo reče: »Tega poklica ne bom opravljal 40 let!« Nobenega poklica v prihodnosti ne bomo opravljali 40 let. Vsi trendi gredo v drugo smer, tudi v to smer, da bomo sami ustvarjali poklice, ki bodo nam pisani na kožo.«

Kako bodo sploh potekali informativni dnevi?

»Vse gre virtualno. Marsikaj se je že zelo zgodaj začelo, prej kot prejšnja leta, kar bi pohvalila. Že novembra je bil virtualni karierni sejem za srednje šole in fakultete. Portali za predstavitev šol rastejo kot gobe po dežju. Vse šole ne bodo mogle biti prisotne na vseh portalih, zato bi svetovala, da ko vas ene šole zanimajo, je najbolj modro obiskati direktno spletne strani šol. Že zdaj spletne strani srednjih šol ponujajo ogromno nekih predstavitev, filmčkov, dajejo informacije, ko bodo informativni dnevi, bo ob teh terminih v živo še marsikaj potekalo po teh šolah. Veliko srednjih šol ima Zoom predstavitve, nekatere šole imajo kar na dva dni ob različnih terminih. ŠKG ima zadnjo soboto v januarju dan odprtih vrat. Letos se bo takrat začelo in bo program potekal 14 dni, da boste lahko našo šolo spoznali v živo prek različnih dejavnosti. Vsi se zavedamo, da je težko toliko časa sedeti pred ekrani, pozornost pada, zato je več dejavnosti, ki so razpršene in tudi več trenutkov, kjer res dobim občutke, vtise in jih strnem v celoto. Včasih je bilo tako, da tista dva dneva so šli dijaki/študenti na šolo, dve in to je bilo to. Ta gradiva pa bodo zdaj ostala na spletnih straneh tudi kasneje. So prednosti in slabosti te karantene in učenja na daljavo.«

Poleg tega, da hodiš v šolo, počni še stvari, ki te veselijo.

Karierni svetovalci pomagajo pri notranjih odločitvah

»Treba je predvsem poslušati sebe v tem, kdo sem, kaj so moji interesi, v čem sem dober, kam bi rad prišel, kar je včasih težko. Obstajajo različne poti, kako do tega priti na globlji način, tu pa mi pomagamo pri teh bolj notranjih odločitvah. Dijaki si izberejo par srednjih šol, napišejo pluse in minuse, pridejo k meni na pogovor. Ko to ubesediš, ko daš pluse in minuse ven, jih naglas poveš in ko jaz postavim še kakšno podvprašanje, ko jaz ponovim njihove besede, pa rečejo: »To se pa zdaj čisto drugače sliši, ker ste vi rekli.« Takrat dobijo kakšen uvid v sebe, ki ga prej niso imeli. Te odločitve je potem dobro predebatirati z ljudmi, ki jih zaupam, s prijatelji, starši, z nevtralno osebo, ki ne vpliva direktno name, na moje interese, sliši mene in to, kar sam jaz v svojem bistvu.«

Kam po osnovni, srednji šoli?

Če si se odločil za »napačno« šolo, ni konec sveta; v tem letu si spoznal veliko o sebi

»Ko so šolarji/dijaki enkrat mirni s svojo odločitvijo, ko ne dvomijo več, ko ne postavljajo podvprašanj, je to to. Vedno je še malo rezerve, sploh, ko se vpisujejo. Spomnim se dijaka, ki je bil 100 % v svojo odločitev, na katero šolo bo šel. Potem jaz vseeno vrtam, ampak ta se ni pustil zbuditi iz tega svojega prepričanja, ni pustil, da mu postavljam podvprašanja. Včasih je razlog tudi strah: »Pusti me pri miru, da me ne boš zbegala..« Spoštujem to, če je zelo jasno izraženo. Vpisal se je na fakulteto, pa me 1. oktobra klical in rekel, res se rabim pogovoriti z vami, ker moja odločitev ni prava. Realno gledano so izkušnje nekaj, kar manjka posebno gimnazijcem. Na ŠKG se zelo trudimo, da bi pridobili čim več izkušenj. Preizkusiti moramo čim več različnih stvari. Če nas nekdo ves čas poriva v to, da preizkušamo nove stvari, svoje interese, potem včasih vseeno ugotovimo, da to ni prava pot, ampak s tem ni čisto nič narobe. Vedno rečem, če si se odločil za tisto šolo, ki ti po letu dni ni pisala na kožo, ni s tem nič narobe, si pa spoznal ogromno o sebi in to je tisto, kar je pomembno.«

Treba je stopiti iz cone udobja

»Pri nas imamo že v 8. razredu karierni dan, pa bi bilo dobro, da bi ga imeli še leto prej, ravno zato, da učence malo prisilimo, da grejo iz cone udobja. Še vedno bi najraje šli tja kar s prijateljico, ker jih je strah. Če je nekdo res v stiski in res vidim, da ga je strah, dam še kakšen popust, če se le da, jih spodbujam k temu, da upajo narediti korak iz cone udobja, ker to je potem izkušnja za naprej. Če bom ves čas nekomu sledil, to ne bo moja pot, ampak bo sopotništvo z nekom, za katerega ne vem, če je tisto pravo. Ves čas je treba poizkušati nove stvari, velikokrat prav tisto, česar nas je strah, ker mogoče bom spoznal, da to ni zame. Super, da boš to spoznal, ker boš potem ugotovil, kaj pa je zate.«

V zadnjem letu so učenci/dijaki razvili veščine, ki so najbolj potrebne za 21. stoletje: veščine prilagodljivosti. Poklici se bodo tako spreminjali, da se ne moremo izšolati za en poklic, ampak bomo morali biti prilagodljivi, se pripravljeni učiti.

Nekateri starši so zelo zahtevni in ne bodo nikoli zadovoljni

»Veliko teh pričakovanj in usmerjanja otrok je v osnovni šoli, kjer imajo starši še večji vpliv. Starši res želijo otroku dobro, toda ga ne slišijo in potem je zelo težko zmediirati med pričakovanji in dobrimi željami, morda finančnimi zmožnostmi staršev in interesi otroka. Tam je včasih kar naporno in me kdaj tudi boli srce, ko vidim, da ne bo čisto tako, kot je treba. V gimnaziji je tega precej manj, ker gimnazijce učimo, kako se soočiti s starši, če pride do nasprotovanj. Tudi po fakulteti nekateri še vedno razmišljajo, a bodo njihovi starši zadovoljni s službo, ki jo bodo izbrali ali ne. Takim vedno rečem, da staršem nikoli ne boš mogel povsem ugoditi. Ti moraš iti svojo pot, ugoditi sebi, svojim interesom, potem boš zadovoljen in bo tudi stik s starši dober. Nekateri starši so zelo zahtevni.«

 

 

Kam po osnovni, srednji šoli?

Selekcioniranje informacij je potrebna veščina za 21. stoletje

»Selekcioniranje množice informacij je tudi ena od veščin, ki jo bom krepko rabil v 21. stoletju, da bom kos vsem informacijam, ki butajo vame. Pri tem se moram malo ustaviti in prisluhniti samemu sebi. Glavna in temeljna odločitev se še vedno skriva znotraj mene in verjeti moram vase, v svoje sposobnosti in ko v to verjamem, ni težko izbrati srednje šole ali fakultete. Samo sebi moram zaupati in temu, da sem sposoben to narediti.«