Dr. Aleš Maver | (foto: STA)
Abstinenčna kriza po oblasti na levi
Spoznanje več | 12.01.2021, 09:59 Rok Mihevc
O mandatarskih igrah, ki so povezane s kandidaturo predsednika DeSUS-a Karla Erjavca za predsednika vlade, smo govorili v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Voditelj Jože Bartolj je gostil političnega nalitika dr. Aleša Maverja.
Jože P. Damjan čez noč zavržen kot bananin olupek
Gre za zanimivo dogajanje, ki meji na grotesko, je uvodoma karikiral Aleš Maver. »Po eni strani smo bili priča pojavu enega drugega mandatarskega kandidata, ki je bil zavržen čez noč kot bananin olupek, zdaj se ponuja Karl Erjavec. Razmišljal sem, ali to vendarle pomeni korak naprej od vseh tistih novih obrazov, ki so se na sceni pojavljali, vedrili in oblačili od leta 2011 naprej, ali vendarle to pomeni korak nazaj?«
Erjavec eden najbolj izkušenih slovenskih politikov, vprašljiva je njegova zavezanost vsebini
Na prvi pogled ima Erjavec po Maverjevih besedah nekaj prednosti pred novimi obrazi, saj gre za politika z dolgo kilometrino in je navsezadnje zamenjal štiri stranke. Je tudi človek, ki je imel verjetno eno največjih števil resorjev v slovenski parlamentarni zgodovini in DeSUS je stranka, ki je bila najdlje časa v vladi. »Po tej plati gre za enega najbolj izkušenih slovenskih politikov, ki ni primerljiv z Marjanom Šarcem, Mirom Cerarjem ali Alenko Bratušek. Na drugi strani pa gre za politika, ki že zaradi menjav strank kot spodnjih hlač in zaradi nekaterih potez, predvsem po letu 2014, nikakor ne more veljati za zgled politične načelnosti in zavezanosti politični vsebini. Gre res za politika v smislu besede politika, ki si jo verjetno Slovenec za šankom predstavlja.«
Proti cilju mandatarstva gre kot buldožer
»Zdi se, da je razumska presoja pri njem postala izklopljena tisti trenutek, ko se je na obzorju pojavila možnost, da postane predsednik vlade. Dejansko gre proti temu cilju kot nekakšen buldožer in se ne ozira na to, ali je uspeh mogoč ali gre bolj za nek utopični projekt,« je v oddaji dejal Maver, ki je to dogajanje vzporedno povezal tudi z Donaldom Trumpom, »ki tudi ne more sprejeti resničnosti, da je na volitvah izgubil. Erjavec kot nekakšen sledni pes teče za nekim ciljem, ki ga vidi na obzorju.« Zanimivo se mu zdi tudi, da postaja mandatarski kandidat po volitvah leta 2018, na katerih je skupaj s stranko doživel zgodovinski neuspeh.
Zakaj LMŠ in SD pristajata na kandidaturo Erjavca?
Maverja pri koaliciji ustavnega loka čudi, kako je mogoče, da veliko večje stranke pristajajo na tako mandatarstvo. »Postavlja se vprašanje, zakaj LMŠ in SD pristajata na kandidaturo takšnega politika. Mislim, da tudi to prispeva k vtisu groteske.« Treba je pošteno priznati, da zaradi kriznih razmer, ki so v Sloveniji in po vsem svetu, je med ljudmi velika negotovost in slovenski človek je po Maverjevih besedah navajen, da je za vse slabo, včasih pa tudi za vse dobro, odgovorna držav oz. trenutna vladajoča garnitura. »Tako se bojim, da bo kandidatura Erjavca vzbudila pri ljudeh manj odpora, kot bi si ga zaslužila ravno zaradi tega, ker zdaj prevladuje mnenje, da bo vsaka vlada boljša od sedanje. Ker je med nami občutek, da poti iz krize ne vidimo, se s tem povezuje ta občutek, da vse kar bo drugače, bo boljše. To je eden redkih plusov, ki ga Ejravec ima.«
Edini skupni imenovalec levih strank: Padec Janše
Kaj Aleš Maver meni o menjavi oblasti za vsako ceno, ko so izredne razmere in je edini skupni imenovalec samo to, da pade Janša? »Tu sta pomembna dva faktorja. Samo dejstvo, da se razmišlja o menjavi vlade sredi ene najhujših kriz, kot je ne pomnijo generacije po 2. svetovni vojni, priča o tem, da gre pri nas za izrazito razklano okolje in da nam globokih nesoglasij ni uspelo razrešiti. Nezadovoljstvo narašča v vseh državah, a redkokje prihaja do tako skrajnih primerov poskusa menjave oblasti ali izkoriščanja te krize za nabiranje političnih točk. Argument tistih, ki pravijo, da to ni posledica razkola, je, da to nima nobene veze s tem, ampak je posledica tvitov ali kadrovskih menjav. To dokazuje, da gre za globlje stvari.«
Abonma levice
Druga stvar, ki je problematična z vidika slovenske demokracije, je dejstvo, ki ga vidimo od marca naprej, opisuje naš sogovornik. »Kaže se, da politična opcija, ki je na oblasti praktično abonirana, po hitrem izračunu 23 od 30 let, ni več pripravljena sprejeti razmer, v katerih ni pri koritu. To je problematično. Pri prejšnjih menjavah oblasti je bila vsak neka načelna pripravljenost i zmožnost živeti s tem, da ni čisto na oblasti. V zadnjih letih se je ta zmožnost zmanjšala in že od aprila imamo stalne poskuse, da bi se to stanje, ki ga del slovenske politike razume kot nenaravno, spremenilo. Konstruktivna nezaupnica ni padla jeseni, ampak aprila, ko jo je podal Marjan Šarec, ki je slabe tri mesece pred tem odstopil.« Gre za strukturni problem slovenske demokracije, pravi Maver, ki tudi sam ni verjel, da je problem tako velik.
"Bojim se, da bo desnica ponovno postavljeno v geto"
Menjavanje oblasti je za demokracijo življenjskega pomena, pravi Maver, pri tem pa opozoril tudi na težave na desnici. »Pokazalo se je, da je vsaj v tem trenutku menjava oblasti možna samo, če pride do dogovora tistega dela politike, ki je običajno v opoziciji »desna sredina«, če se uspe dogovoriti z delom vladajoče opcije. Drugače še ta menjava oblasti ni možna. Skoraj iluzorno je pričakovati, da bi ta desnica lahko na volitvah dosegla absolutno večino. To ji ni uspelo več po letu 1990. To pomeni, da je treba takšno vlado, kot jo imamo zdaj, voditi v duhu sporazuma. Ne v smislu, da bi poskušala ena stran, ki je močnejša, dosegati maksimalistične cilje. Bojim se, da bo v tem primeri ponovno postavljena v geto, v katerem je bila zadnjih sedem let. Kot vidimo, je v teh sedmih letih to pri levi opciji povzročilo občutek, da so praktično nenadomestljivi in da drugje kot v vladi sploh ne morejo biti. Zato lahko govorimo o njihovi abstinenčni krizi, kateri zadnji odraz je mandatarska kandidatura Karla Erjavca.«
