Dr. Kopčavar Guček: »Z veseljem povem, da je interes za cepljenje velik!«

Svetovalnica | 11.01.2021, 16:01 Mirjam Judež

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se pojavlja kup vprašanj: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja na daljavo je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala tudi na vprašanja naših poslušalk. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti koronavirusu?

»S tem vprašanjem se zadnje leto intenzivno ukvarjamo strokovnjaki prav globalno na različnih ravneh, vsi, ki delamo z ljudmi, tudi zdravniki in zdravstveno osebje. Namen cepljenja je vedno ustaviti kroženje virusa, višji cilji so celo popolnoma zmanjšati obstoj določene bolezni. Cepljenje je vedno edino orodje pri tistih boleznih, pri katerih nimamo učinkovitega zdravila. Pri koronavirusu se je po začetnih številnih poskusih, raziskavah, spremljanjih izkazalo, da med zdravili nimamo dobrega orodja za ta virus. Za večino virusov res zaleže samo cepivo. Nekatere bolezni nam je s cepljenjem uspelo izkoreniniti. Prvi cilj, ki si ga postavljamo s cepljenjem proti koronavirusu, je zmanjšati kroženje virusa v populaciji, zaščititi najbolj ranljive. Zato smo začeli s cepljenjem tistih, ki so v domovih starejših občanov, ki so starejši od 80 let, ki so se izkazali za najbolj dovzetne in so imeli najtežje oblike bolezni. Da dosežemo skupinsko, t. i. čredno imunost, naj bi se cepilo med 60 % in 80 % ljudi, in to so naši cilji tudi tokrat.«

Pogovor o cepljenju

 

Poslušalka Barbara je kronična bolnica, pred 6 leti je bila zdravljena s kemoterapijo (limfom), pojavile so se tudi druge kronične bolezni, jemlje hormonske tablete. Je cepljenje priporočljivo?

»Starejši so najbolj dovzetni za okužbo in bodo zato cepljeni prvi, naslednji bodo na vrsti kronični bolniki. Kemoterapija v preteklosti ni ovira za cepljenje. Če pa je nekdo trenutno zdravljen s kemoterapijo, naj ne bi bil cepljen oz. naj bi se o tem posvetoval s svojim onkologom. Ker bo cepljenje časovno razmaknjeno, bodo tudi ti pacienti, ki se trenutno zdravijo s kemoterapijo, sčasoma prišli na vrsto. Za tiste, ki trenutno prebolevajo akutno bolezen, ki so v tem trenutku inficirani, pa da nimajo pljučnice, vnetja ledvičnih čašic, imajo pa vročino, kar je kontraindikacija za cepljenje, se bo cepljenje prestavilo v poznejši čas. Cepimo se lahko, ko smo 48 ur brez vročine.«

Poslušalka Joži je onkološka bolnica, v službi je v zdravstvu, covid je prebolela 12. 12. 20, kdaj se lahko cepi?

»Tudi ljudje, ki so preboleli covid, naj bi bili cepljeni, ker pa imamo podatke, da protitelesa po preboleli bolezni varujejo telo pred vnovično okužbo vsaj 3 mesece, naj bi v prvi fazi zaščitili predvsem tiste, ki nimajo še nobene zaščite. Zato je mišljeno, da bi bili tisti, ki so že preboleli covid, cepljeni v naslednji fazi. Jaz bi rekla, da vseeno počakate. Nekateri pravijo, da je cepljenje dovoljeno že 14 dni do 3 tedne po prenehanju simptomov bolezni, toda za vas ta trenutek cepljenje še ni nujno, ker ste 3 mesece še zaščiteni, tako, da bi vas protitelesa varovala do marca.«

Ponovimo: ugotovljeno je, da 5 do 7 dni po začetku znakov še lahko širimo virus, potem pa se preseli v spodnja dihala, v pljuča in ga ne širimo več. Cepite se lahko 2 do 3 tedne po prenehanju simptomov koronavirusa.

Poslušalka Amalija se približuje številki 80. Kako je s pacienti, ki imajo avtoimunske bolezni, so srčni bolniki? Je cepljenje priporočljivo?

»Glede cepljenja ljudi z avtoimunimi boleznimi so mnenja različna. Bolezen poznamo šele dobro leto, cepivo pa še nekaj mesecev manj. Pri avtoimunih boleznih bi svetovala previdnost. Uradna navodila so, da se vsakdo glede na naravo svoje avtoimune bolezni in glede na zdravila, ki jih jemlje, posvetuje z ustreznim zdravnikom specialistom. Zdaj je še dovolj časa, da kontaktira svojega kliničnega specialista in se posvetuje neposredno z njim. So obdobja mirovanja avtoimune bolezni in obdobja večje aktivnosti; zdravnik o tem največ ve. Kar se tiče srčno-žilnih bolnikov, tudi ti sodijo med kronične bolnike, za katere je cepljenje priporočljivo.«

Trenutni zagon akutne bolezni in jemanje antibiotikov naj ne bi bilo skladno s cepljenjem. Cepljenje bo trajalo nekaj mesecev, zato se cepimo, ko bolezen prebolimo in smo za cepljenje sprejemljivi.

Cepljenje bo trajalo dlje časa, ljudje se za cepljenje lahko odločijo naknadno

»Še enkrat želim poudariti, da ljudje, ki se ta trenutek še niso odločili za cepljenje, se bodo zanj lahko odločili naknadno. Eden od vidikov cepljenja je ta, da gre za nekaj neznanega, za nekatere ljudi je mogoče to prevelik izziv: potek cepljenja, opazovanje, razumevanje, zbiranje rezultatov teh sopojavov, ki se jih, razumljivo, nekateri zelo bojijo, bo mogoče utrdilo zaupanje, ki ga moramo sčasoma pridobiti in povsem jasno je, da so ljudje negotovi. Zato je ravno ta kontinuiran potek cepljenja, ki bo trajal več mesecev, nekaj, kar nam ponudi zadosti časa za odločanje. Zdravstveni delavci smo se v velikem delu odločili za cepljenje iz svoje poklicne in etične dolžnosti, za nekoga drugega, ki ni tako zelo izpostavljen, je čas za odločanje lahko tudi daljši.«

Pogovor o cepljenju

 

Poslušalka Božena sprašuje, kako je s cepljenjem težjih invalidov s cerebralno paralizo, epilepsijo. Nevrolog je opozoril, da morajo biti pozorni pri temperaturi nad 37 stopinj C.

»Kot že velikokrat povedano je to cepivo zelo termolabilno, zanj je potrebno posebno okolje in je zelo občutljivo na dvige temperature, tako da zaenkrat, kar izrekam z obžalovanjem, cepljenje pacientov na domu še ni opredeljeno. Ko bomo začeli s cepljenjem oseb, ki so stare 80 let in več, bodo morali te priti v zdravstveno ustanovo. Glede na opisano stanje cerebralne paralize verjetno ta oseba ne more priti sama v zdravstveni dom, zato v sedanjem trenutku še ne vemo, na kakšen način bomo lahko take ljudi cepili. Nekdo, ki biva doma »v svojem mehurčku« in ima stik s posameznimi zdravstvenimi, strokovnimi ali negovalnimi delavci, ima veliko manjšo možnost okužbe kot nekdo, ki se vozi z avtobusom, je v službi v zdravstvu, ki redno hodi v službo, ima stike z drugimi sodelavci, … Zato bi rekla, da zaenkrat za te paciente še nimamo dorečene sheme cepljenja, ne vemo, kako ga bomo izvedli na domu, po drugi strani pa so to ljudje, pri katerih je nevarnost okužbe zagotovo manjša. Kar pa ne pomeni, da jih ne bomo cepili. Kar se tiče vročine, razumem, da je gospa razmišljala o sopojavih pri cepljenju. Cepljenje je eno od področij mojega osebnega interesa. V naši hiši (250 zaposlenih) je približno tretjina tistih, ki se je cepila, karkoli čutila v roki, vročine ni imel nihče. Zvišana telesna temperatura zviša možnost krčev, to vedo vsi tisti poslušalci, ki so morda imeli otroke z vročinskimi krči, ki na srečo spontano prenehajo in so lastni otročkom od rojstva do 3. leta starosti. Vročinski krči pa so spremljajoči tudi pri drugih možganskih boleznih, kot je cerebralna paraliza. V takih primerih bi svetovala, da se morda zdravilo za zniževanje temperature (paracetamol) vzame kar vnaprej, preventivno, potem pa še prva dva dni vsakih 6 do 8 ur, ne glede na to ali se vročina, krči pojavijo ali ne. To bi bilo tri doze paracetamola dnevno. V dveh, treh dneh absolutno ne bi smelo biti nobenih stranskih učinkov, smo pa zelo zmanjšali tveganje. Kronični nevrološki pacienti sodijo v skupino kroničnih bolnikov, ki jim cepljenje še posebej svetujemo.«

Poslušalka Viljenka sprašuje, kako dolgo po cepljenju si odporen proti koronavirusu.

»Ker poznamo cepivo manj kot eno leto, potem tudi izkušenj z njim nimamo več kot eno leto. Prva cepiva so se začela preskušati že februarja, marca 2020, zaenkrat imamo podatke za 6 do 9 mesecev. Zelo mogoče pa je, da se bo zgodilo s tem cepivom enako kot s cepivom proti gripi, da se bo treba cepiti vsako leto. Tu nimam zanesljivega odgovora, nanj bo treba počakati.«

Izbrani zdravniki naj bi sestavili sezname tistih državljanom, ki so izrazili interes za cepljenje. Se bo pri uvrščanju na ta seznam upoštevalo interes, ki so ga državljani izrazili na spletni strani NIJZ?

»Na spletni strani NIJZ so zbirali interes za cepljenje, na podlagi katerega je država skušala predvideti, koliko cepiv je smiselno naročiti. Naročili so cepiva za cca. 60 % ljudi, če pa bi bil interes večji, bi država naročila toliko cepiv, kot je prebivalcev. Izraz interesa in prijava za cepljenje ni isto in tudi v medijih vsak dan sporočamo, na kakšen način delamo sezname. Sezname cepljenja sestavljamo vsak dan sproti, z veseljem povem, da je interes velik. Za začetek bomo cepili vse nad 80 let, ne glede na prisotnost kronične bolezni, ker že starost sama izpostavi ranljivost za cepljenje, za naprej imamo pa navodila, da cepimo po starostnih skupinah in znotraj vsake starostne skupine imajo prednost kronični bolniki. Interes pri 80-letnikih je tolikšen, da bomo v prvem tednu zmogli cepiti samo 80-letnike. Govorim za svoje ozko okolje. Število cepiv omejeno. Jaz za svojo ambulanto nisem dobila toliko cepiv, kolikor imam prijavljenih 80-letnikov, so pa na seznamu, da pridejo na vrsto takoj, ko bo mogoče.«

Cepivo je zaenkrat je tista pot, ki jo vidimo znanstveniki in zdravniki v praksi kot edini možni način, ker učinkovitega zdravila ni, smrtnost pri bolezni pa je zelo visoka. 

Cepivo naj bi ščitilo vsaj 6 do 9 mesecev

»Sem optimist, verjamem in upam, da bomo postopno dosegli 60 do 80 % cepljenost populacije. Na določen način so zaščiteni tudi tisti, ki so bolezen že preboleli. Ne vemo pa, kako dolgo trajajo protitelesa, ravno zaradi kratkega trajanja bolezni. Meni se zdi res izjemen preboj, da nam je uspelo prva cepiva narediti v tako kratkem času, zagotovo pa se bodo cepiva še prilagajala, kot se tudi virus preoblikuje. Čakamo še odgovore, kako pogosto se bo treba cepiti, kako dolgo traja zaščita. Zagotovo traja zaščita vsaj 6 mesecev, za kaj več pa še ne vemo. Zagotovo zaščita po preboleli bolezni koronavirusa traja 3 mesece, morda tudi več, pa tega tudi še nismo potrdili. Učimo se sproti, kar pa ne pomeni, da bomo sedeli, čakali, opazovali in ne naredili ničesar. Cepivo je zaenkrat je tista pot, ki jo vidimo znanstveniki in zdravniki v praksi kot edini možni način, ker učinkovitega zdravila ni, smrtnost pri bolezni pa je zelo visoka.«

Pogovor o cepljenju