Škrtanje z zobmi

Svetovalnica | 10.01.2021, 19:25 Mirjam Judež

Govorili smo o zobozdravstvenih težavah, niti ne tako redkih. O škrtanju z zobmi. Kar 20 % odstotkov ljudi med 18. in 45. letom naj bi imelo simptome, ki zahtevajo terapijo. Zakaj pride do te ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica iz zobozdravstvene ordinacije Bled Irma Škoro, s katero se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Kraniomandibularna motnja

»Mogoče nekateri poznajo pojem bruksizem. Stiskanje ali škripanje z zobmi je le en del te kraniomandibularne motnje. To je sistem, ki je sestavljen iz kraniuma in mandibule, čeljusti. Zajema žvekalni sistem, žvekalne mišice, zgornjo, spodnjo čeljust, vključno z zobmi, tudi kosti. Kraniomandibularna motnja se kaže zelo različno. Simptomi so lahko lokalni: v čeljustnem sklepu, nekateri pacienti opažajo v jutranjem času, da imajo okorele mišice obraza, težko odprejo usta, tudi čez dan jih boli čeljustni sklep pri premikanju, govoru, žvečenju. Neprijetnosti oz. bolečine so v področju glave, vratu, lahko pa tudi drugje v telesu (težave v hrbtenici, medenici).«

Bruksizem se prepozna po obrabljenih, skrajšanih zobeh

»Zaradi prekomernega škrtanja, ki traja tudi desetletja, se vidi obraba zob nekaj milimetrov, pa vse do polovice zob. Bolečine v področju glave in vratu, glavoboli: to so najpogostejši simptomi pri tej motnji. Glavoboli so predvsem tenzijski, pojavljajo se predvsem zadaj, v področju glave in vratu in izžarevajo. Lahko je tudi obrazna bolečina, glavobol v sprednjem delu glave. V vsakem primeru moramo izključiti druge zdravstvene razloge, zaradi katerih pride do glavobola. Poleg tega imajo ljudje težave s piskanjem v ušesih, imajo bolečine v očesu, napetosti, zobje so lahko občutljivi na temperaturne spremembe. Če gremo kar po telesu navzdol, pa opažamo težave tudi v predelu vratne hrbtenice, ramenskega obroča, bolečine se lahko spustijo po celi hrbtenici do medenice in stopal.«

Celostna obravnava pacienta, delovanje v timu

»Sodelovanje s fizioterapevtom je zelo pomembno. Vsakega pacienta celostno pogledamo, se osredotočimo na iskanje vzrokov, simptomov. Če je vzrok v glavi, v zobeh, moram tudi jaz sodelovati s fizioterapevtom. Določeni simptomi nimajo izvora v zobeh, takrat ga napotimo na ustrezno fizioterapevtsko obravnavo. Če se gremo celostni pristop k ohranjanju ali vzpostavitvi zdravja, moramo vedeti, da je vse v telesu povezano in zato tudi jaz sodelujem s fizioterapevtom, ki na svoj način vzpostavlja ravnovesje v telesu s strukturno mišičnega vidika, jaz pa z zobozdravstvenega.«

Irma Škoro o škrtanju z zobmi

Zaradi škrtanja z zobmi imamo lahko tudi bolečine v medenici

»Če imamo pacienta, ki dolgo škripa z zobmi in so zato zobje skrajšani, se pojavljajo napetosti v področju mišic glave, te napetosti se prenašajo preko mišic vratu, preko vseh kosti, ki predstavljajo določene ravnine v telesu. Najnovejše raziskave pokažejo, da so te ravnine porušene in telo poskuša vse kompenzirati, išče ravnovesje. Če imate ravnino, ki predstavlja npr. odnos med zgornjimi in spodnjimi zobmi, nagnjeno ali porušeno v eno stvar, potem telo s porušenostjo v drugih nivojih to skuša uravnovesiti. Takrat se lahko pojavijo mišične napetosti v medenici oz. v celi hrbtenici oz. se pojavijo zamiki na strukturnem nivoju.«

Postavljanje diagnoze bruksizem

»Diagnostika z mojega vidika poteka zobozdravniško. Pregledam človekovo zobovje, rentgenske slike, stanje v ustih, naredimo še pregled vseh mišic, kosti, se pogovorimo o simptomih, težavah, ki jih pacient ima. Če se že ukvarjamo s celostnim pristopom, pogledamo celotno strukturo telesa, da ugotovimo dejanski vzrok, ki je pripeljal do tega. V sodelovanju s fizioterapevtom, ki naredi še fizioterapevtski pregled, se postavi diagnoza.«

Irma Škoro o škrtanju z zobmi

Kako sami prepoznamo bruksizem

»Pacienti so največkrat presenečeni, ko jih opozorimo na možnost, da škripajo z zobmi in jim pokažemo, da se to vidi na obrabi zob. Prva reakcija je: »Jaz tega ne počnem!« Tisti, ki imajo to razvado izraženo čez dan, škripajo z zobmi predvsem zaradi stresa, ker se stres fiziološko sprošča skozi škripanje z zobmi. Ljudje postanejo pozorni in se zalotijo, opazijo, da nehote začnejo škripati ali premikati spodnjo čeljust naprej, nazaj, v levo in desno. Nekateri pa škripajo in stiskajo z zobmi ponoči. To je malo težje, ampak to škripanje slišijo partnerji ali starši svoje otroke. Slednji zaradi glasnega stiskanja z zobmi celo zbudijo starše, ki spijo v njihovi bližini. Jaz sama dam pacientom posebne opornice, ki so napolnjene z vodo, da jih pacient nekaj časa nosi ponoči. Pri tistih, ki zelo škripajo z zobmi, tista voda steče ven, lahko pa to traja teden, dva, da opornica poči.«

Kako pomagati, ko ugotovimo to motnjo, kaj zajema terapija?

»Največkrat je ta motnja posledica stresa. Osredotočiti se je treba na odstranitev tega stresa z ustrezno psihoterapijo, pogovori. To je druga pot, drugo področje. Če je vzrok v nepravilnem razvoju čeljusti, v samem položaju zob, se lahko odločimo za ortodontsko terapijo z zobnim aparatom, ki uravna položaj zgornjih, spodnjih zob, nakar se mi zobozdravniki osredotočamo na to, da zaščitimo zobe pred nadaljnjo obrabo. To večinoma počnemo z določenimi individualnimi opornicami, ki jih na podlagi odtisa izdelamo in ščitijo zobe pred nadaljnjo obrabo. S temi opornicami vzpostavimo pravilno statiko telesa, pravilen položaj zgornje, spodnje čeljusti in nekako to uravnamo. Tu spet potrebujem pomoč fizioterapevta. Ko odkrijemo vzrok težave, se v parih mesecih stanje stabilizira, vse težave, povezane s tem, izginejo.«

Irma Škoro o škrtanju z zobmi