Vhod v cerkev sv. Kancijana | (foto: Rok Mihevc)
Kranjska cerkev sv. Kancijana državnega pomena
Cerkev na Slovenskem | 29.01.2021, 08:01 Marjana Debevec Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Vlada je cerkev sv. Kancijana v Kranju razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Spomenik ima izjemen kulturni pomen za Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, primerljiva pa je z dvoranskimi cerkvami v srednji Evropi
Ministrstvo za kulturo je upoštevalo strokovni predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine in mnenje generalnega konservatorja, da je cerkev kulturni spomnik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Je eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam po Sloveniji. Npr. Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Šentrupert na Dolenjskem.
Kot je mogoče prebrati v znanstveni monografiji Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju: Njeno obličje in pomen, ki jo je leta 2017 izdalo Slovensko konservatorsko društvo, gre z vidika zgodovine stavbarstva za najpomembnejšo arhitekturno stvaritev srednjega veka v osrednji Sloveniji in drugo najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo stavbo tega obdobja pri nas.
Župnijska cerkev je posvečena oglejskim mučencem - sv. Kancijanu in tovarišem: Kanciju, Kancijanili in Protu. Kancij in Kancijanila sta bila dvojčka, Kancijan pa njun brat. Njihov učitelj Prot jih je poučil v krščanski veri. Lokalni oblastniki so od njih hoteli lojalnosti oblastem: počastiti bi morali rimske bogove. To so z gnusom zavrnili. Poskušali so pobegniti, a jim ni uspelo. Obglavili so jih. Njihova trupla so kristjani na skrivaj shranili v kamnit sarkofag, nad katerim so pozneje zgradili cerkev svetega Kancijana. (vir: Wikipedia)
Gre za triladijsko cerkev dvoranskega tipa. Ladjo delijo osmerostrani nosilci, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Stoji na temeljih predslovanskega sakralnega objekta iz 6. stoletja. Prezbiterij je bil leta 1413 prizidan k starejši cerkveni ladji in je značilen primer dolgega kora. Sredi 15. stoletja so starejšo ladjo zamenjali z gotsko dvorano. Prezbiterij je brez okrasja, ima samo križni obok. Originalni krilni oltar cerkve iz leta 1500 je bil prodan na Dunaj.
