Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik
Vhod v cerkev sv. Kancijana (foto: Rok Mihevc)
Vhod v cerkev sv. Kancijana | (foto: Rok Mihevc)

Kranjska cerkev sv. Kancijana državnega pomena

Cerkev na Slovenskem Marjana Debevec Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Vlada je cerkev sv. Kancijana v Kranju razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Spomenik ima izjemen kulturni pomen za Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, primerljiva pa je z dvoranskimi cerkvami v srednji Evropi

Ministrstvo za kulturo je upoštevalo strokovni predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine in mnenje generalnega konservatorja, da je cerkev kulturni spomnik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Je eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam po Sloveniji. Npr. Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Šentrupert na Dolenjskem.

Cerkev sv. Kancijana v Kranju
Cerkev sv. Kancijana v Kranju © Marko Pršina / Župnija sv. Kancijana Kranj

Kot je mogoče prebrati v znanstveni monografiji Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju: Njeno obličje in pomen, ki jo je leta 2017 izdalo Slovensko konservatorsko društvo, gre z vidika zgodovine stavbarstva za najpomembnejšo arhitekturno stvaritev srednjega veka v osrednji Sloveniji in drugo najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo stavbo tega obdobja pri nas.

Slovesnost nove maše v župniji
Slovesnost nove maše v župniji © Rok Mihevc

Župnijska cerkev je posvečena oglejskim mučencem - sv. Kancijanu in tovarišem: Kanciju, Kancijanili in Protu. Kancij in Kancijanila sta bila dvojčka, Kancijan pa njun brat. Njihov učitelj Prot jih je poučil v krščanski veri. Lokalni oblastniki so od njih hoteli lojalnosti oblastem: počastiti bi morali rimske bogove. To so z gnusom zavrnili. Poskušali so pobegniti, a jim ni uspelo. Obglavili so jih. Njihova trupla so kristjani na skrivaj shranili v kamnit sarkofag, nad katerim so pozneje zgradili cerkev svetega Kancijana. (vir: Wikipedia)

Gre za triladijsko cerkev dvoranskega tipa. Ladjo delijo osmerostrani nosilci, ki nosijo baldahinast obok, bogato okrašen z gotskimi rebri, sklepniki in poslikavami. Stoji na temeljih predslovanskega sakralnega objekta iz 6. stoletja. Prezbiterij je bil leta 1413 prizidan k starejši cerkveni ladji in je značilen primer dolgega kora. Sredi 15. stoletja so starejšo ladjo zamenjali z gotsko dvorano. Prezbiterij je brez okrasja, ima samo križni obok. Originalni krilni oltar cerkve iz leta 1500 je bil prodan na Dunaj.

Notranjost cerkve
Notranjost cerkve © Rok Mihevc

Več pa na spletni strani župnije

Cerkev na Slovenskem
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica