Rezultati nacionalnega preverjanja znanja: Zakaj so rezultati pri slovenščini zaskrbljujoči?

Slovenija 17. 06. 2026, 14:05 Meta Potočnik Marcel Krek

Pred 20 leti so slovenski učenci prvič izkazovali svoje znanje v nacionalnem preverjanju znanja. Letos so bili rezultati za tretji, šesti in deveti razred znani v maju. Danes pa so sodelavci Državnega izpitnega centra predstavili analizo rezultatov, ki pri slovenščini in matematiki v splošnem niso spodbudni. Podatki tudi kažejo povečanje števila učencev s posebnimi potrebami, ki opravljajo preizkus v nižjem izobrazbenem standardu.

Letošnje nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je prineslo pomembne novosti in razkrilo velike razlike v znanju naših učencev. Medtem ko so rezultati pri matematiki spodbudni, so dosežki tretješolcev pri slovenščini pod pričakovanji, kar odpira vprašanja o bralni pismenosti kot temelju za vse ostale predmete, je poudaril predsednik državne komisije za NPZ v OŠ Janez Vogrinc:

"Dosežki pri slovenščini so zelo pod pričakovanji in zaskrbljujoči. Vse naloge smo razdelili v tri standarde: Učenec razume prebrano besedilo, učenec napiše krajše besedilo in učenec pri pisanju upošteva pravila slovenskega knjižnega jezika. Pravila slovenskega knjižnega jezika, tako kot tudi vse ostale stvari, ki so tukaj omenjene, se seveda nanašajo na standarde znanja, ki so določeni v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju," je pojasnil.

Po njegovih besedah "pravila slovenskega knjižnega jezika" pomeni, "da učenec zna postaviti veliko začetnico, da zna pravilno postaviti ločilo in da zna napisat vejico, predvsem pred ki ker ko da če. In tole so dosežki tretjega razreda: približno tretjina učencev ne dosega tega standarda, da bi učenec razumel prebrano besedilo. Skoraj 54 odstotkov učencev ne zna napisat krajšega besedila in skoraj tri četrtine učencev pri pisanju ne upošteva pravil slovenskega knjižnega jezika, ki sem jih omenil že prej."

NPZ 2026: Vsega petina učencev razume prebrano besedilo, manj kot pet odstotkov jih pri pisanju upošteva pravila slovenskega knjižnega jezika.

In kako jim gre pri matematiki?

Pri matematiki so dosežki nekoliko višji. Skoraj pri vseh standardih so učenci razdeljeni na tretjine. Približno tretjina učencev ne pozna števil do 1000. 39 odstotkov ta standard delno dosega, pa približno tretjina jih dosega. Učenec računa do 100. Z računanjem mislimo seštevanje, odštevanje, deljenje in pa množenje.

Se pravi, tukaj so dosežki precej boljši. Desetina tega standarda ne dosega, 41 odstotkov jih delno dosega in skoraj polovica dosega. Potem smo spet na tretjinah. Učenec pozna osnovne geometrijske oblike in merske enote. Torej tretjina učencev tega ne dosega. Tretjina delno dosega, 28 odstotkov dosega. Učenec dela s podatki in vzorci, približno spet tretjine.

Zatika se predvsem pri bralnih sposobnostih

Primer: Učenec reši besedilne naloge iz vsakdanjega življenja, kjer pa več kot polovica učencev tega standarda ne doseže. In to je pravzaprav ugotovitev, na katero opozarjamo zdaj pa že kar nekaj let, pravi Vogrinc. Ne samo s pomočjo nacionalnega preverjanja znanja, tudi mednarodne raziskave znanja nas v zadnjem obdobju močno opozarjajo na to, da imajo naši učenci velike težave z bralno pismenostjo.

To se ne odraža le pri slovenščini, ampak tudi pri matematiki, saj več kot polovica tretješolcev namreč ne zna rešiti besedilnih nalog iz vsakdanjega življenja. Težava torej ni v matematiki sami, ampak v tem, da učenci ne razumejo navodil ali ne znajo iz besedila izluščiti ključnih podatkov. Ker je pismenost osnova za učenje vseh predmetov, bodo imeli učenci brez dobrega razumevanja prebranega težave na vseh področjih. Odgovorne za šolstvo čaka velika naloga: Kako v času ekranov in digitalne tehnologije krepiti bralne sposobnosti učencev.