Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Evropske države z dovolj podpisi (foto: signiteurope.com)
Evropske države z dovolj podpisi | (foto: signiteurope.com)

Manjšine bi lahko črpale več EU sredstev

Slovenci po svetu Matjaž Merljak

Po Evropi se zbirajo podpisi pod posebno državljansko pobudo za več kohezijskih sredstev EU manjšinam. Pobudniki so potreben milijon podpisov že zbrali, potrebna je še ena država z dovolj podpisi. Slovenija je zelo blizu temu cilju.

Slovenci v zamejstvu in manjšine v Sloveniji imajo odlično priložnost za boljše življenje. Trenutno se namreč po vsej Evropi podpisuje posebna državljanska pobuda. Če bo uspela, bi lahko manjšine - tudi naše - črpale sredstva iz kohezijskih sredstev EU, kar bi zelo pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu. Hkrati pa je to priložnost tudi za obmejna območja Slovenije (Istro in Pomurje), saj bi tudi ti območji lahko črpali dodatna evropska sredstva zaradi prisotnosti italijanske in madžarske manjšine. To bi pripomoglo tudi k splošnemu ekonomskemu razvoju teh območij. Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala. Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav je tudi že preseglo predpisan kvorum, manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število. Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja.

Od kar Evropska unija deluje po Lizbonski pogodbi imajo njeni državljani novo možnost za uveljavljanje svojih interesov in predlogov, kako upravljati skupno evropsko prihodnost. »Evropska državljanska pobuda« je instrument, v skladu s katerim če pobudniki zberejo v vseh državah članicah EU vsaj en milijon podpisov, pri tem pa mora vsaj sedem držav prekoračiti določen kvorum, je Evropska komisija dolžna vsebinsko obravnavati njihovo pobudo.

Do sedaj je bilo uspešnih le šest takšnih pobud, trenutno pa so zelo blizu uspehu evropske narodne manjšine. Te želijo, da bi bile obmejne regije, kjer prebivajo narodne manjšine, deležne posebnih spodbud iz evropskih kohezijskih sredstev. Prav obmejne regije in regije s pristnostjo manjšin namreč pogosto pesti izseljevanje in slaba ekonomska razvitost. Uspeh evropskih narodnih manjšin bi bil tudi uspeh Slovencev v zamejstvu.

Vir: USZS

Svoj podpis lahko prispevate na tej povezavi in tako pomagate Slovencem v zamejstvu.

Slovenci po svetu

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    O avtorju

    Avdio player - naslovnica