Papež Frančišek o pomenu prejemanja Božje besede

24.01.2021, 15:10 s. Brigita Zelič

Papež Frančišek je na Nedeljo Božje besede spomnil na pomen vsakdanjega zajemanja iz tega bogastva, hkrati pa nas pozval, da naj nam nikoli ne zmanjka veselja do sejanja evangelija. Sveti oče je opozoril, da nepoznavanje Svetega pisma pomeni nepoznavanje Kristusa. Z vsemi, ki so ga spremljali prek spleta, pa se je združil še v molitvi za 46- letnega nigerijskega brezdomca Edwina, ki je preminil zaradi mraza blizu Trga sv. Petra.

V evangeljskem odlomku 3. nedelje med letom je papež Frančišek poudaril Jezusov klic k spreobrnjenju: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Gre za sporočilo, ki nas vabi k razmisleku o času in o spreobrnjenju. Dopolnjen čas govori o tem, da je Božje odrešilno delo z Jezusovim prihodom prišlo do vrhunca. Vendar pa odrešenje ni nekaj avtomatičnega, samodejnega. Odrešenje je Božji dar ljubezni in kot tak ponujen človekovi svobodi, saj ljubezen brez svobode ni ljubezen. Od nas pričakuje svobodni odgovor, odgovor spreobrnjenja. Gre za spremembo miselnosti in preureditev življenja. Živeti posvetno, uveljavljati sami sebe proti drugim in tudi proti Bogu, ni skladno s hojo za Kristusom.

Zavajanje in nasilje: pohlep, želja po moči in ne po služenju, vojne, izkoriščanje ljudi ... To je miselnost zavajanja, ki zagotovo izvira od očeta prevare, velikega lažnivec, hudiča, ki je oče laži, kot ga definira Jezus, je zatrdil papež Frančišek. »Vsemu temu nasprotuje Jezusovo oznanil, ki vabi, naj si priznamo, da potrebujemo Boga in njegovo milost; naj živimo v ravnovesju do zemeljskih dobrin; naj bomo gostoljubni in ponižni do vseh; naj se prepoznamo in se uresničujemo v srečevanju in služenju drugim. Za vsakogar od nas je čas, v katerem moremo sprejeti odrešenje, kratek, saj to čas dolžine našega življenja na tem svetu. Kratko je!«

Morda se življenje zdi dolgo, je nadaljeval in priklical v spomin dogodek, ko je nekemu dobremu staremu človeku šel podelit zakrament bolniškega maziljenja. Ta mu je dejal, da je bil prepričan, da je življenje dolgo, a sedaj ugotavlja, da mu je kar kot »odletelo«. Tako čutimo mi starejši, da je vita kar minila, je še dodal in izrazil prepričanje, da je življenje dar neskončne Božje ljubezni, a je hkrati čas preverjanja naše ljubezni do Njega. Zato je vsak trenutek, vsak hip našega obstoja dragoceni čas za ljubezen do Boga in do bližnjega in tako vstopiti v večno življenje.