Jubileji 2021: od prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona do Balantiča in rojstva Slovenije

Slovenija | 10.01.2021, 08:53 Tone Gorjup

V življenju naroda, družbe, družine in posameznika so dogodki, ki nas za vedno zaznamujejo. So priložnost za razmislek o tem, kje smo in kam gremo; za obujanje spominov in za načrtovanje poti v prihodnost. »Prav je, da se ozremo nazaj v življenje¸ se iz njega učimo in v njem odkrivamo skrivnostna Božja pota!« je pred leti zapisal prelat Rafko Lešnik. Nekaj tega, kar bo odmevalo v letu 2021, je zbrano tukaj.

Leto, ki ga začenjamo, ponuja vrsto pomembnih jubilejev, tako na ravni naše domovine kot sveta, v krajevni in vesoljni Cerkvi, na področju politike in kulture. Primerno je, da začnemo s Slovenijo, ki bo praznovala 30 let samostojnosti. Do tega so vodili: amandma k slovenski ustavi, s katerim so bili razveljavljeni vsi členi, ki so izvrševanje naše suverenosti prenašali na Beograd, začetek usposabljanja prve generacije slovenskih vojakov ter končno ustavni zakon za uresničitev listine o samostojnosti in neodvisnosti ter deklaracija o neodvisnosti. Dan po slovesni razglasitvi samostojne države je sledil vojaški napad JLA, ki se je končal z brionsko deklaracijo in končno z umikom jugo vojske iz Slovenije. Našo samostojnost so kronala prva mednarodna priznanja in sprejem nove slovenske ustave na prvo obletnico plebiscita. Veliko razlogov za praznovanje.

V naši krajevni Cervki kot svetni inštitut deluje skupnost Družina Kristusa Odrešenika, ki jo je ustanovila 28. maja 1921 v Velikem Podlogu rojena s. Angela Kotnik. Mineva tudi pol stoletja od smrti svetniškega kandidata duhovnka Jakoba Ukmarja; umrl je 2. novembra 1971 je v Škednju nad Trstom. Spominjamo se še treh velikih mož, ki so oblikovali duhovni značaj našega naroda. Med njimi je pred 550 leti rojeni mistik in duhovni pisatelj Tomaž Kempčán, ki s svojo Hojo za Kristusom še danes nagovarja mnoge, zadnjo izdajo te knjige smo dobili že v samostojni Sloveniji. Prav tako sta bila za naše prednike nepogrešljiva katekizma pred 500 leti rojenega Petra Kanizija in pred 400 leti umrlega kardilana Roberta Bellarmína. 
     
Svojevrsten izraz ljudske vernosti je Škofjeloški pasijon - spokorna procesija, ki prikazuje posledice greha in Jezusovo trpljenje, ki so ga prvič uprizorili na veliki petek 1721 v Škofji Loki. Ob letošnji 300 letinci so načrtovali njegovo uprizoritev, 
a je načrte prekrižala epidemija. Ravno toliko časa mineva od smrti kapucinskega pridigarja p. Korbinijana, ki je zaslužen, da so ti Frančiškovi bratje prišli v Škofjo Loko.

Misijonski škof Jakob Trobec je na pobudo Franca Pirca kot bogoslovec odšel v Ameriko, da bi oznanjal evangelij med Indijanci. 14. decembra bo minilo 100 let od njegove smrti. Pred pol stoletja, 26. avgusta 1971, pa je v izgnanstvu v Rim umrl tržaško-koprski škof Alojzij Fogar, ki se je moral iz Trsta umakniti zaradi fašistov. 

Duhovniki so pogosto omogočali nadarjenim fantom, da so kljub revnim razmeram lahko študirali. Eden najbolj znanih rojakov, na tem področju je Luka Knafelj, 29. junija bo minilo 350 let od njegove smrti. Njegova štipendija je omogočila študij na Dunaju Jerneju Kopitarju, Frideriku Baragi, Francetu Prešernu, Simonu Jenku, Ivanu Tavčarju, Otonu Župančiču in mnogim drugim. Njegovemu zgledu je sledil Peter Pavel Glavár, ki je svoje premoženje zapustil revnim in bolnim  v krajih, kjer je deloval; 2. maja bo minilo 300 let od njegovega krsta. Med pri nas znanimi dobrotniki je tudi 17. maja 1821 rojen avstrijski duhovnik in ljudski zdravnik Sebastian Kneipp.

Bogato dediščino, a v pisni obliki, je zapustil pred 300 leti umrli cistercijan Pavel Pucelj, avtor obsežne stiške kronike. Pred 200 leti je umrl Janez Debevec iz kroga Japljevih prevajalcev Svetega pisma. Pred 150 leti je umrl jezikoslovec in duhovnik Anton Murko. Istega leta je bil rojen pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Mineva tudi 200 let od rojstva duhovnikov in verskih pisateljevRegalata Stamcarja in Jožefa Kerčona. Na glasbenem področju sta se uveljavila pred 100 leti rojeni frančiškan p. Vendelin Špendov in pred pol stoletja umrli salezijanec Franc Cigan. 100. obletnico rojstva bi imeli še duhovniki Zdravko Reven, p. Franc Svolšak in Janez Polanc, 50. obletnico smrti pa imata Slavko Podobnik in p. Odilo Hajnšek.

V krog literarnih ustvarjalcev, ki praznujejo okrogli jubilej, sodita pred 100 leti umrli pesnik in pisatelj Luka Svetec ter pesnik Jože Piber. V letu 1921 so se rodili pesnica   Pavla Gruden, prevajalec Viktor Jesenik, pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, mladinski pisatelj Branko Žužek, pesnik, dramatik in pripovednik Joža Lovrénčič mlajši, pisateljica Balbina Battelino Baranovič, pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Janko Messner, pesnik France Balantič ter njegov sodobnik pesnik, pisatelj in esejist Zorko Simčič, ki je še vedno med nami.  

Med drugimi umetniki, vrednimi spomina, sta pred 300 leti rojeni baročni slikar Fortunat Bergent ter pred 150 leti umrli skladatelj in politik Miroslav Vilhar. Že 3. januarja je 200. obletnica rojstva prirodoslovca, arheologa in politika Karla Dežmana. Pred 100 leti so umrli zdravnik in skladatelj Josip Ipavec, zdravnik Ivan Oražen, založnik in tiskar Janez Krajec, matematik, fizik, logik in filozof Josip Križnar, pred 150 leti pa Baragova mlajša sestra Antonija.

Letos bi 100. obletnico rojstva praznovali zgodovinar Vasilij Melik, skladatelj, dirigent in pedagog Zvonimir Ciglič, skladatelj in organist Primož Ramovš, skladatelj Božidar Kantušer, ekonomski teoretik Aleksander Bajt, literarni kritik in zgodovinar Dušan Pírjevec, filozof in publicist Milan Komár, jezikoslovec in etnolog Rado Lenček, arhitekt in likovni pedagog Janez Oswald ter umetnostni zgodovinar in konservator Marijan Zádnikar.

V svetu bo odmevala 1900-letnica rojstva filozofa, politika in rimskega cesarja Marka Avrélija, 700-letnica smrti avtorja Božanske komedije Danteja Alighieria; pred 500 leti je umrl pomorščak Magellán, pred 400 leti se je rodil francoski basnopisec Jean de Lafontaine, pred 200 leti pa ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. 

Še nekaj dogodkov. Pred 200 leti so Kranjski deželni stanovi sprejeli odločitev o  ustanovitvi deželnega muzeja, ki se danes imenuje Narodni muzej Slovenije. Istega leta je bila Ljubljana za nekaj časa prestolnica Evrope, saj je gostila tretji kongres svete alianse. Pred 100 leti je bil ustanovljen Turistovksi klub Skala.