Mateja Subotičanec
Marko Zupan
Petra Stopar
Cepivo je varno za vse najranljivejše skupine: srčne bolnike, tiste, ki so preboleli raka, tiste, ki imajo blage alergije, pridružene srčno-žilne bolezni, ...  (foto: rawpixel.com)
Cepivo je varno za vse najranljivejše skupine: srčne bolnike, tiste, ki so preboleli raka, tiste, ki imajo blage alergije, pridružene srčno-žilne bolezni, ... | (foto: rawpixel.com)

Infektologinja dr. Mateja Logar odgovarja na vprašanja poslušalcev

17.12.2020, 16:40 Mirjam Judež

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je bila z nami specialistka infektologinja dr. Mateja Logar, ki je odgovorila na kar nekaj vprašanj in dvomov naših poslušalcev. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo. Pogovor na daljavo je vodil Blaž Lesnik.

Število okužb se zmanjšuje »po kapljicah«, razlogov je več

»Vsi smo si želeli in upali, da bomo s temi ukrepi v oktobru v treh tednih dosegli zmanjševanje število okužb. Dosegli smo seveda t. i. plato, kar pomeni, da ne prihaja do eksponentne rasti (število na novo odkritih bolnikov se ne povečuje, ampak je približno konstantno), žal pa ni prišlo do izrazitega upada. Zakaj je temu tako, nimamo enoznačnega odgovora. Razlag je več. Virusa v populaciji je bilo zelo veliko, kar upočasni samo usmeritev krivulje. Uvedeni ukrepi so bili slabo sprejeti. Velika večina je ukrepe sprejela in jih upoštevala, nekje okrog 20 % populacije pa jih ni upoštevala. Nekako nam manjka tudi nadzor nad izvajanjem karanten in samoizolacij. Vse to so razlogi, ki vplivajo na to, da smo manj uspešni, kot smo bili v spomladanskih mesecih.«

Največ širjenja okužb je na delovnih mestih, znotraj družin; podatki so nezanesljivi

»Po podatkih NIJZ je trenutno največ širjenja na delovnih mestih, znotraj delovnih organizacij, znotraj družin. Razumeti je treba, da glede na to, da so dva meseca prepovedana različna združevanja, večina, ki bi se okužila na nekem takem družabnem srečanju, tega ne bo povedala in bo pod vir navedla, da ne vejo, kje so se okužili oz. da so se okužili na delovnem mestu. Zato so ti podatki precej nezanesljivi.«

Pogovor z infektologinjo dr. Matejo Logar

 

Ob prvih znakih okužbe je pomembno, da ostanemo doma

»Znaki, na katere moramo biti pozorni čisto na začetku okužbe: slabo počutje, ki se mu pridruži vročina (pri starejših niti ni nujno, da je vročina v ospredju), suh, dražeč kašelj, glavobol, bolečine v mišicah, sklepih, po nekaj dneh se pojavi težava z okušanjem in vohom.«

Pred vstopom v trgovino in preden odidemo iz nje razkužimo roke, doma pa jih temeljito umijmo.
Pred vstopom v trgovino in preden odidemo iz nje razkužimo roke, doma pa jih temeljito umijmo. © rawpixel.com

V zimskem času se bolj intenzivno pojavljajo tudi druge okužbe: prehladi, nahodi, …

»V jesensko-zimskem obdobju imamo bistven porast števila virusnih okužb zgornjih dihal, kamor sodi tudi prehlad. V nasprotju s covid 19 je pri prehladu bistveno bolj v ospredju nahod, zamašen nos, kihanje. Tega pri covidu ne videvamo oz. zelo redko. Kljub vsemu je tudi tu potrebno biti na začetku zelo previden.«

Širjenje okužbe preko nakupovalnih vozičkov, embalaže izdelkov

»Vsekakor se pred tem najlažje zaščitimo z razkuževanjem rok. Problematični so predvsem ročaji vozičkov, manj je problematična embalaža, ker imamo z njo zelo malo s tika, medtem ko nakupovalni voziček ali košaro držimo v roki kar nekaj časa, tako, da to je vsekakor stvar, ki predstavlja potencialni izvor okužbe. Vemo, da virus predvsem na gladkih površinah kar nekaj časa preživi. Vsakemu bi res svetovala, da si roke razkuži pred vstopom in pred izstopom iz trgovine in si dobro umije roke, ko pride v domače okolje.«

Pogovor z infektologinjo dr. Matejo Logar

 

Po 10-ih dneh od začetka simptomov koronavirusa gremo lahko med ljudi

»Velja priporočilo, da 10 dni od začetka simptomov in ko ste 2 dni brez vročine, greste normalno v okolico, nobeni dodatni ukrepi niso več potrebni. Vemo namreč, da že po petih do šestih dneh pri ljudeh, ki niso imunsko oslabeli, ni možno več izolirati virusa. Virus v obliki virusnih delcev, ki jih dokažemo s PCR-jem je še vedno prisoten, a tu ne gre več za kužno obliko virusa, ampak samo za njegove ostanke. Po desetih dneh od začetka greste lahko med ljudi.«

Vsakemu bi res svetovala, da si roke razkuži pred vstopom in pred izstopom iz trgovine in si dobro umije roke, ko pride v domače okolje.

Potrjen virus, 14 dni od začetka, močan kašelj ne pojenja

»Na žalost se pri nekaterih bolnikih pojavi kar dolgotrajni nadležen kašelj, nekje po 14h dneh po začetku okužbe se pri večini to začne umirjati. Če se stanje v nekaj dneh ne bo bistveno izboljšalo, je treba do zdravnika, da pogleda, oceni, kako je s pljučno funkcijo, če je zadosti kisika v krvi, … To je potrebno pogledati v živo, da ne pride do bakterijske superinfekcije.«

Pred leti limfom, oblika krvnega raka. Je cepljenje varno, priporočljivo?

»Glede na to, da ne gre za limfom v akutni obliki, ampak je pozdravljen, tu ni nobenega razloga, da se ne bi cepili. Cepljenje definitivno priporočam, ko bo cepivo na voljo.«

Pogovor z infektologinjo dr. Matejo Logar

 

Dražeča razkužila

»Razkužila na trgu so zelo različna, nekatera vsebujejo številne dodatke, od parfumov do različnih stvari, da se lepše porazdelijo po koži. Učinkovito razkužilo vsebuje vsaj 60 % alkohola, temu se dodaja glicerol, da se roke zaščitijo, vse ostalo pa je nepotreben dodatek. Samo alkohol in glicerol ne moreta vplivati na draženje, dodani parfumi pa lahko dražilno vplivajo na sluznico.«

Vesela sem, da so ljudje izkazali zanimanje in pripravljenost, da se cepijo.

Še mesec in pol po prvih znakih covida 19 se pojavlja huda izmučenost, bolečine v pljučih, astma je pridružena bolezen

»Večina ljudi v skupini, ki nima tveganja za težji potek bolezni, misli, da bo prebolela bolezen v blagi obliki, a po različnih raziskavah in naših izkušnjah je približno 30 % takšnih, ki imajo težave: pojavlja se huda utrujenost, lahko tudi glavoboli. Nekako te težave izzvenijo pri večini v treh mesecih. Pri nekaterih žal trajajo tudi nekaj dlje. 80 % pa je takšnih, ki po treh mesecih rečejo, da so približno taki, kot pred boleznijo. Če bi se bolečine v pljučih še naprej pojavljale, je smiselno opraviti rentgenski pregled. Sama astma sicer ne predstavlja večjega tveganja za težji potek bolezni, lahko se pa poslabša sama astma, ker pride do sprememb na sluznici.«

Cepivo je bilo preizkušeno tudi pri ljudeh, ki imajo pridružene srčno-žilne, pljučne bolezni. Pri teh niso zaznali nobenih nepredvidenih, neželenih učinkov.

Cepljenje priporočljivo tudi za tiste z blagimi alergijami

»Ko so začeli v Veliki Britaniji cepiti, so imeli v prvih dneh pri dveh, ki sta bila cepljena in sta imela hujšo alergijo, hudo reakcijo, ki lahko nastopi po cepljenju v obliki težkega dihanja, nizkega krvnega tlaka, zato so izdali priporočilo, da tisti, ki imajo v svoji anamnezi podatek o hudih alergijah, da se pri teh s cepljenjem nekoliko počaka. Tisti, ki imajo blago alergijo, kihajo, smrkajo, se pojavi kakšna blaga srbečica po koži, izpuščaji, … pri teh je potrebna previdnost, tisti morajo malo dlje počakati na cepilnem mestu po cepljenju, se pa vsekakor lahko cepijo. Blaga alergija ni razlog, da se ljudje ne bi cepili. Za ljudi s hudimi alergijami so ustavili cepljenje, dokler ne preverijo, zakaj je prišlo do hude reakcije, verjetno pa bodo po analizi ponovno sprostili cepljenje tudi za bolj resne oblike alergije. Tu gre res za previdnostni ukrep.«

Dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vrocinska stanja pri Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana
Dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vrocinska stanja pri Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana © Anze Malovrh/STA

Cepljenje srčnih bolnikov je priporočljivo

»Če je bila zamenjana zaklopka ali so bolniku vstavili bypass-e, ni nobenega razloga, da se ne bi cepili oz. je za te cepljenje celo priporočljivo. Cepivo je bilo preizkušeno tudi pri ljudeh, ki imajo pridružene bolezni: srčno-žilne, pljučne bolezni. Ni se izkazalo, da bi pri teh ljudeh prišlo do kakršnih koli nepredvidenih, neželenih učinkov. Tudi pri njih je bilo ocenjeno, da je varno, da se cepijo. Vesela sem, da so ljudje izkazali zanimanje in pripravljenost, da se cepijo. Tako, kot pri vseh novih stvareh, je potrebna previdnost, pomembno pa je, da smo seznanjeni s pozitivnimi in negativnimi učinki, ki pri tem lahko nastanejo.«

V zaprtem prostoru je bistveno višja možnost za okužbo. V odprtem prostoru se koncentracija virusa zelo hitro zmanjša.

Kako varno je cepivo?

»Cepivo je šlo skozi vse faze preizkušanja, kot vsa cepiva. Razlika je v tem, da je bilo financiranje zagotovljeno vnaprej. Organizaciji, ki cepivo razvija, ni bilo treba iskati ves čas sredstev za naslednjo fazo, ker so številne države iz svojih proračunov prispevale kar veliko denarja, da so te raziskave lahko tako hitro potekale. Tu ni šlo za nobeno kršitev vseh priporočil, ki veljajo za varno testiranje novega cepiva. Vedno je tako: ko pride cepivo v uporabo, poznamo podatke iz raziskovalnih študij. V testiranje je bilo vključenih 30.000 ljudi, kar je kar velika številka, na osnovi tega vemo, kakšni so najpogostejši neželeni učinki. Ko se cepi bistveno večje število ljudi, se lahko pojavi še kak neželen učinek eden na milijon cepljenj. Tega pa v takih raziskovalnih študijah ne moremo zajeti. Kar se tiče učinkovitosti, je narejena ocena na podlagi podatkov v registracijskih študijah. Tu se je cepivo izkazalo za 95 % učinkovito. Nobeno cepivo na svetu pa ni 100 % učinkovito. Če se cepimo, imamo bistveno manjšo možnost, da zbolimo oz. da če že zbolimo, da ne zbolimo s hudo obliko bolezni.«

Znaki, na katere moramo biti pozorni čisto na začetku okužbe: slabo počutje, ki se mu pridruži vročina, suh, dražeč kašelj, glavobol, bolečine v mišicah, sklepih, po nekaj dneh se pojavi težava z okušanjem in vohom.

Cepivo proti gripi je med manj učinkovitimi

»Pri gripi je cepivo žal takšno, da je med manj učinkovitimi, kar se tiče preprečevanja bolezni, je pa zelo učinkovito, ko gre za preprečevanje hudih oblik in potrebe po tem, da je zaradi gripe potrebno priti v bolnišnico.«

Cepivo varno tudi za bolnike s chronovo boleznijo

»Tudi bolniki s chronovo boleznijo oz. z drugimi oblikami kronične vnetne črevesne bolezni so bili vključeni v registracijske študije in cepljenje se priporoča tudi za te skupine ljudi.«

Pogovor z infektologinjo dr. Matejo Logar

Koliko več možnosti je, da se z novim koronavirusom okužimo v zaprtem prostoru, kot na odprtem?

»V zaprtem prostoru je bistveno višja možnost za okužbo, ker v odprtem prostoru se koncentracija virusa zelo hitro zmanjša. Ogroženi so res tisti, ki so v neposredni bližini nekoga, ki je bolan, medtem ko v zaprtem majhnem prostoru, kjer je večje število ljudi, virus vseeno ostane nekje vsaj 10 minut. Natančnih številk ni na voljo.«

Velikih družinskih večerij in srečanj letos ne bi priporočala, če želimo ostati zdravi čim prej normalno živeti.

Možnost okužbe na smučanju

»Na smučanju predstavljajo težavo predvsem gondole, kjer bi bilo lahko večje število ljudi, samo smučanje pa vsekakor ne predstavlja nevarnosti.«

Praznike bomo letos preživeli v najožjem družinskem krogu.
Praznike bomo letos preživeli v najožjem družinskem krogu. © Emily Heidt / Pixabay

Zdravljenje bolnikov s krvno plazmo

»Pri nas smo se odločili, da bi plazmo prebolevnikov dali bolnikom v začetni fazi okužbe, morda še pred razvojem bolezenskih znakov. Gre predvsem za bolnike, ki imajo zelo zavrt imunski sistem. To so tisti, ki prejemajo kemoterapijo predvsem zaradi hematoloških bolezni, pri katerih vemo, da se ta imunska motnja v kratkem ne bo razrešila. Krvno plazno prejmejo tudi bolniki po transplantaciji, če imajo zavrt predvsem celični nivo imunskega sistema. Tu se odločamo individualno, predvsem je pa pomembno, da dobijo plazmo čim prej po dokazani okužbi.«

Praznike preživimo v družinskem krogu, srečanje s širšo družino pa naj bo na prostem, za kratek čas

»Trenutno veljajo priporočila: družimo se s člani istega gospodinjstva. Če se družimo s širšo družino, je bolje, da se družimo izven zaprtih prostorov, da se za kratek čas dobimo nekje zunaj, gremo na sprehod. Večja združevanja niso priporočljiva, zato velikih družinskih večerij in srečanj letos ne bi priporočala, če želimo ostati zdravi čim prej normalno živeti.«

Pogovor z infektologinjo dr. Matejo Logar

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dr. Ivan Štuhec (photo: STA) Dr. Ivan Štuhec (photo: STA)

Mednarodna korupcija

Strategija dežurnih rušilcev sedanje koalicije, predvsem njenega predsednika, se je po propadlih nezaupnicah preselila na tuji parket. To ni nič novega. Ponavlja se zgodba Patrie in Zvonov, s to ...

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. praznuje

Benedikt XVI. je obrnil 94. list v knjigi življenja. Njegov osebni tajnik, nadškof Georg Gänswein, je v nedavnem intervjuju povedal, da si zaslužni papež nikoli ni mislil, da bo živel tako dolgo. ...

S. Nikolina (photo: Izidor Šček) S. Nikolina (photo: Izidor Šček)

S. Nikolina: Pripravimo jedi za velikonočni žegen

Prvi dnevi velikega tedna so še delavniški. Gospodinje in gospodinjci imajo polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedi. O tem smo govorili tudi v Svetovalnici s sestro Nikolino.

O avtorju