Kakšne bi bile posledice silovitejšega potresa v Sloveniji?

Slovenija 30. 12. 2020, 17:30 Andrej Šinko

Tresenje tal smo tako danes kot včeraj, ob Hrvaški, ki je bila huje prizadeta, čutili tudi v okoliških državah. V Sloveniji je nastala manjša materialna škoda, saj je bilo poškodovanih nekaj objektov, zlasti streh in dimnikov, ponekod na Štajerskem je bila motena oskrba z električno energijo, preventivno pa se je začasno ustavila tudi Nuklearna elektrarna Krško.

Strokovnjaki se strinjajo, da bila gradnja v Sloveniji tudi v preteklosti kakovostna, kljub temu pa opozarjajo na nevarnost, ki bi jo povzročil močnejši potres. Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Dolšek pojasnjuje, da bi se škoda, če bi doživeli potres kot ga je Ljubljana že leta 1895 merila v več sto mrtvih in sedmih milijardah evrov zgolj na stavbah, posredno pa bi bila dvakrat višja.

V potresno nevarnih stavbah pa v Sloveniji glede na študijo pripravljeno za državo živi med 88 in 200 tisoč ljudi. Dolšek meni, da se ljudje ne zavedajo pomena protipotresne sanacije. »Smo premladi, da bi imeli te osebne izkušnje in dejansko imamo po tem občutek, da se nam nič ne more zgoditi. In takšni dogodki, kot se je zgodil včeraj, nas opozarjajo, da moramo stvari premakniti na naslednji nivo. Se pravi, da je treba začeti ukrepati takrat, ko ni nesreč,« je dejal Dolšek.

Po besedah nekdanjega dekana Fakultete za arhitekturo mag. Petra Gabrijelčiča so problematične zlasti starejše stavbe, v mestnih središčih, katerih obnova je otežena že zaradi spomeniškega varstva in objekti zgrajeni po drugi svetovni vojni oziroma pred letom 1970. Gabrijelčič meni, da smo delno s proti potresno sanacijo zamudili, ko so se stavbe energetsko obnavljale. »V prihodnosti nas to delo čaka. Stroka ponuja rešitve kako je to možno, problem pa je denar. Težava je, da je zdaj večina teh objektov v privatni lasti, zlasti večstanovanjski bloki, stolpnice in je po tem težko najti konsenz, da bi ljudje soinvestirali,« pravi Gabrijelčič in dodaja, da takšna sanacija ni poceni, marsikdo pa si je ne more privoščiti. Dolšek v prihodnosti eno od rešitev vidi tudi v kazenski odgovornosti lastnikov, saj številni služijo z oddajanjem stanovanj, sanacija pa se jim ne zdi smiselna.

V Sloveniji smo sicer glede na zagotovila pristojnih na morebitno posredovanje v potresu pripravljeni, obstajajo nacionalni in regijski načrti, v preteklosti pa je bilo izvedenih tudi več vaj, zadnja letos, je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.