Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko
Stanovanja (foto: Pixabay)
Stanovanja | (foto: Pixabay)

Kakšne bi bile posledice silovitejšega potresa v Sloveniji?

Slovenija | 30.12.2020, 17:30 Andrej Šinko

Tresenje tal smo tako danes kot včeraj, ob Hrvaški, ki je bila huje prizadeta, čutili tudi v okoliških državah. V Sloveniji je nastala manjša materialna škoda, saj je bilo poškodovanih nekaj objektov, zlasti streh in dimnikov, ponekod na Štajerskem je bila motena oskrba z električno energijo, preventivno pa se je začasno ustavila tudi Nuklearna elektrarna Krško.

Strokovnjaki se strinjajo, da bila gradnja v Sloveniji tudi v preteklosti kakovostna, kljub temu pa opozarjajo na nevarnost, ki bi jo povzročil močnejši potres. Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Dolšek pojasnjuje, da bi se škoda, če bi doživeli potres kot ga je Ljubljana že leta 1895 merila v več sto mrtvih in sedmih milijardah evrov zgolj na stavbah, posredno pa bi bila dvakrat višja.

V potresno nevarnih stavbah pa v Sloveniji glede na študijo pripravljeno za državo živi med 88 in 200 tisoč ljudi. Dolšek meni, da se ljudje ne zavedajo pomena protipotresne sanacije. »Smo premladi, da bi imeli te osebne izkušnje in dejansko imamo po tem občutek, da se nam nič ne more zgoditi. In takšni dogodki, kot se je zgodil včeraj, nas opozarjajo, da moramo stvari premakniti na naslednji nivo. Se pravi, da je treba začeti ukrepati takrat, ko ni nesreč,« je dejal Dolšek.

Po besedah nekdanjega dekana Fakultete za arhitekturo mag. Petra Gabrijelčiča so problematične zlasti starejše stavbe, v mestnih središčih, katerih obnova je otežena že zaradi spomeniškega varstva in objekti zgrajeni po drugi svetovni vojni oziroma pred letom 1970. Gabrijelčič meni, da smo delno s proti potresno sanacijo zamudili, ko so se stavbe energetsko obnavljale. »V prihodnosti nas to delo čaka. Stroka ponuja rešitve kako je to možno, problem pa je denar. Težava je, da je zdaj večina teh objektov v privatni lasti, zlasti večstanovanjski bloki, stolpnice in je po tem težko najti konsenz, da bi ljudje soinvestirali,« pravi Gabrijelčič in dodaja, da takšna sanacija ni poceni, marsikdo pa si je ne more privoščiti. Dolšek v prihodnosti eno od rešitev vidi tudi v kazenski odgovornosti lastnikov, saj številni služijo z oddajanjem stanovanj, sanacija pa se jim ne zdi smiselna.

V Sloveniji smo sicer glede na zagotovila pristojnih na morebitno posredovanje v potresu pripravljeni, obstajajo nacionalni in regijski načrti, v preteklosti pa je bilo izvedenih tudi več vaj, zadnja letos, je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Slovenija, Politika, Sociala, Hrana in okolje, Teme, Novice
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...