Pred letom dni, ko smo hvaležni slovesno obeležili našo petindvajset letnico, se nam ni sanjalo, kaj nam bo prineslo šestindvajseto leto našega delovanja, v katerega smo stopali. Radijce nas je takrat prevevala predvsem hvaležnost za vse blagoslove in za Božjo previdnost, ki se ji imamo zahvaliti, da smo. A leto, ki je za nami, nas uči, kako je naša človeška narava omejena in nas vabi k resnični ponižnosti.
»Mislim, da smo se radijci v tem letu na novo, na drugačen način povezali. Tudi zaradi načina dela, ko zaradi pandemije preventivno veliko delamo tudi od doma, da bi radijsko ekipo ohranili zdravo in bi radio delal naprej. In Bogu hvala, do sedaj smo bili obvarovani najhujšega in iz dneva v dan prosim Boga, naj nas obvaruje tudi naprej, da bomo lahko opravljali poslanstvo, zaradi česar je radio Ognjišče pred šestindvajsetimi leti tudi nastal,« pravi naš direktor msgr. Franci Trstenjak, ki smo ga gostili v oddaji Naš gost.
Spregovoril je o spominih na otroštvo, ki ga je preživljal v Mariboru, kjer je bil tudi ministrant v stolnici. Prav tam je tudi prvič začutil božji klic, dokončno pa je odločitev za duhovništvo dozorela med boleznijo v času služenja vojaškega roka: »V bolnici v Skopju se je v meni začelo močneje oglašati vprašanje, kaj pa če bi jaz bil duhovnik, kaj pa če mene res Bog kliče? In takrat na bolniški postelji je v meni dozorel odgovor na klic, ki sem ga posredoval škofu Krambergerju ... In potem jeseni, po vrnitvi, sem presedlal iz ekonomske fakultete, kjer sem bil vpisan, na teološko in v bogoslovje.«
Ko gledaš nazaj, vidiš, na koliko mestih te je božja roka obvarovala, da nisi padel, oziroma, če si padel, da ti je Bog pomagal, da si vstal ... Neverjetna je ta božja previdnost ...
Zdaj, ko je že 31 let duhovnik, Franci Trstenjak razmišlja: »Ko gledaš nazaj, vidiš, na koliko mestih te je božja roka obvarovala, da nisi padel, oziroma, če si padel, da ti je Bog pomagal, da si vstal ... Neverjetna je ta božja previdnost ... In kar sem že velikokrat povedal: Bog si tudi s klumpom pomaga. Nimam se za nič posebnega, nič se ne sklicujem na svojo brihtnost ali take in drugačne sposobnosti, to frazo uporabljam zato, ker jo je tudi pokojni župnik Frangež uporabljal ... Vesel sem, da sem jaz po svoje ta klump, ki pa vendarle Bog po njem nekaj dela, nekaj hoče narediti, sploh če se mu predam ...«
Biti direktor medija v tako razklani slovenski družbi
V minulem letu našega dela niso zaznamovale le izredne razmere zaradi pandemije novega koronavirusa, februarja smo se namreč poslovili tudi od našega ustanovitelja, vizionarja in dolgoletnega direktorja očeta Franca Boleta. Franci Trstenjak, ki je za njim prevzel direktorske dolžnosti, pravi: »Vsi ustvarjalci radijskega programa si prizadevamo in delamo v tej smeri, da damo poslušalcem tisto pozitivno, tisto lepo, tisto dobro, ki je tako potrebno v naši družbi, če hočemo da kot celota preživi in gre naprej. Ob vprašanju razklanosti ne morem skrivati kritike do drugih medijskih hiš, njihovih direktorjev in urednikov, kako v neki nespameti podpihujejo to nesrečno delitev znotraj naše skupnosti. Mislim da bi se mediji temu lahko čudovito izognili, dajali dobra sporočila, a imaš občutek, da se obnašajo navijaško, dajmo, dajmo, zrušit vlado ..., kot da bi zdaj vlada bila največji problem v naši družbi, še posebej pa njen predsednik ... Da so mediji iz sovraštva do ene osebe zmožni proizvajati takšne negativne novice in širiti neko paniko v naši družbi, se mi zdi neodgovorno.«
Franci Trstenjak je prepričan, da bi naš ustanovitelj oče Franc Bole, če bi bil danes z nami, spet na tisti njegov spontan način izrazil hvaležnost vsem radijskim sodelavcem, tako kot je to storil lani ob 25 letnici, ko smo skupaj z njim obhajali sv. mašo v škofijski kapeli v Kopru.
Prepričan je, da bi nas spet pozval: » Vztrajajte na tej poti, prinašajte ljudem dobro, lepo, veselo, prinašajte jim Evangelij, kajti to je on živel, zato je gorel in zato je dogorel!«
»Mislim, da je to prava popotnica za vse nas, ki kot ustvarjalci radijskega programa nadaljujemo njegovo delo, da skušamo to upoštevati. Na eni strani (opozarjati na) to božje, presežno, na drugi strani pa te lepe človeške stvari. Oboje, tako kot imamo dve roki, moramo dajati ljudem, v naš slovenski prostor, v upanju in želji, da bomo tudi mi pripomogli, da bi se v našem narodu, v naši državi, začele razmere normalizirati, da se ne bi več delili na leve, desne, zgornje, spodnje in ne vem kakšne še, ampak, da bi kot narod živeli povezano skupno življenje, tako kot se večkrat radijci spodbujamo: Skup držimo pa bo šlo!«
V Očetovo hišo je v 54. letu starosti odšel duhovnik celjske škofije, Vlado Leskovar, dolgoletni župnik na Bizeljskem in soupravitelj župnij Kapele in Dobova.
Prelat in stolni kanonik Rafko Lešnik je včeraj dopolnil častitljivih sto let. Ob tem jubileju ga je obiskal tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki se mu je zahvalil za zgled neomajnega ...
Slovensko društvo Hospic je 30-letnico delovanja zaznamovalo z "generalko življenja" na Trgu republike v Ljubljani, na kateri so se s simboličnim pogrebom poslovili od glasbenice Neže Buh - Neishe ...
Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...
Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...
Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...
