Zastrupitev z ogljikovim monoksidom: »Smrt, ki je nikomur ne privoščim.«

Svetovalnica 17. 11. 2020, 12:56 Mirjam Judež

Danes smo govorili o tihem ubijalcu, ki povzroči največ smrtnih zastrupitev pri nas. Kakšna je najboljša primarna zaščita pred ogljikovim monoksidom in kje naj bi bili nameščeni javljalniki? Naš gost na daljavo je bil komunalni inženir in dimnikarski mojster Bojan Brenčič. Z njim se je pogovarjal Matjaž Merljak.

Zakaj je ogljikov monoksid tako nevaren?

»Ogljikov monoksid je stranski produkt izgorevanja, ki nastane predvsem zaradi nepopolnega izgorevanja, na kar vpliva predvsem dovod svežega zraka. To pomeni, da ne smemo uporabljati kurilne naprave, ki izgoreva v zaprtih prostorih. Gre za zelo nevaren plin brez barve, brez vonja, ni ga možno okusiti, zato večja koncentracija tega plina povzroča glavobole, omotico in na žalost tudi smrt. Ker je plin brez barve, vonja in okusa, uporabljamo javljalnike ogljikovega monoksida, ki nas na ta plin opozorijo. Ti javljalniki naj bi se vgrajevali v vse bivalne prostore, kjer so nameščene kurilne naprave, pa tudi v druge prostore, kjer imamo npr. žare, plinska kurišča, avtomobile. Povsod tam nastaja ogljikov monoksid, zato se morajo ti prostori še pogosteje zračiti. Z vidika varnosti je prav tudi, da si javljalnik namestimo v spalnici, v višini glave, ko spimo.«

Potrebno je vzdrževanje javljalnika ogljikovega monoksida

»Naloga vsakega dimnikarja je, da se uporabnika opozori na pomanjkljivosti, da npr. sploh nima nameščenega javljalnika ogljikovega monoksida ali ta ni nameščen pravilno. Javljalnik, ki ni dobro nameščen, nam nič ne pomaga. Enkrat letno je treba zamenjati baterije, vsak mesec jih je treba stestirati, iztrošene javljalnike pa zamenjati. Javljalniki nimajo doživljenske dobe, ampak njihove kemične celice držijo 5, 7, 10 let, odvisno od proizvajalca.«

Ker je ogljikov monoksid brez barve, vonja in okusa, uporabljamo javljalnike ogljikovega monoksida, ki nas na ta plin opozorijo. Vgrajevali naj bi se v vse bivalne prostore, kjer so nameščene kurilne naprave.

Kjer je dim, je tudi ogenj. Naj bo vsaj tri metre stran še javljalnik ogljikovega monoksida!

»Dogajale so se nesreče na plinskih kuriščih, poškodovanih dimnikih, poškodovanih prenosnih grelcih na plin ali olje, pri kurilnih napravah na trdno, tekoče, plinasto gorivo, … Tudi žari, ki jih kurimo v zaprtih prostorih, avtomobili so zelo nevarni, če jih vžigamo v garažah. Najprej odpremo garažna vrata, šele potem avto vžgemo in ga odpeljemo ven. V vseh teh prostorih je treba biti nameščen javljalnik ogljikovega monoksida. Najbolje je, da javljalnik ni nameščen nad kurilno napravo, ampak je oddaljen vsaj tri metre od kurilne naprave.«

Vedno mora biti urejen dovod zgorevalnega zraka

»Če se dovod zraka zapre, tvegamo nepopolno zgorevanje in večjo koncentracijo ogljikovega monoksida. V vsaki kurilnici mora biti urejen dovod zgorevalnega zraka. To ni rekuperacija, to je neposreden dotok svežega zraka v prostor, kjer imamo nameščeno kurilno napravo. Danes imamo težave, ker ljudje zamenjajo stavbno pohištvo (okna, vrata), pozabijo pa na dovod zgorevalnega zraka. S tem nepopolnim izgorevanjem, ko zapremo dotok zraka, nastajajo smolnate obloge in imamo zaradi tega večje izgube. Lahko pride do vžiga saj v dimniku kurilne naprave. Tam, kjer je kurilna naprava izven bivalnega prostora (tudi, če je centralna naprava), ni treba imeti nameščenega javljalnika ogljikovega monoksida, a zaradi varnosti bi to vseeno priporočal.«

Ko se oglasi alarm, najprej odpremo vsa okna in vrata

»Pripravljeni moramo biti tudi na to, da se lahko oglasi alarm z javljalnika ogljikovega monoksida. Če se to zgodi, najprej odpremo okna in vrata, ugasnemo kurilno napravo, če je to možno, pri kurilnih napravah na trda goriva zapremo dovod zgorevalnega zraka, zapustimo prostor, obvestimo serviserja, dimnikarsko službo in, če je potrebno, obiščemo zdravnika. Ko je alarm sprožen, ne stopamo v objekte, dokler nevarnost ne mine.«

Pazimo, da bomo kupili javljalnik ogljikovega monoksida, ne javljalnika dima

»Prodajajo se v ustreznih specializiranih prodajalnah z elektronsko opremo. Lahko jih kupite tudi prek spleta. Naj pa ponovim, da ni dovolj, da se javljalnik kupi, ampak mora biti nameščen v skladu z navodili. To naj bi opravila za to usposobljena oseba, a če upoštevamo jasno navodila proizvajalca, lahko to naredimo tudi sami. Najprej pa se moramo pozanimati, če dejansko kupujemo javljalnik ogljikovega monoksida, da ne bomo kupili javljalnika dima. Javljalnik dima ni dovolj!«

Javljalnik ogljikovega monoksida naj ne bo nameščen nad kurilno napravo, ampak oddaljen od nje vsaj tri metre.

Javljalnik je kurativnega pomena, zagotovljena mora biti preventiva

»Kurilne naprave moramo redno vzdrževati, servisirati, redno čistiti, pregledovati. Pazimo na zadosten dovod zgorevalnega zraka. Dogaja se, da uporabniki zaradi tega, ker imajo vdor svežega zraka v prostor (jim piha), to zapirajo, ne zavedajo pa se, da sama kurilna naprava, pa tudi ljudje v prostoru potrebujejo zrak. Če imamo javljalnik, ga je treba vzdrževati, zamenjati, a preventiva je bolj pomembna, saj tudi kurativa lahko zataji.«

Optimalna temperatura dimnih plinov, ko gredo iz peči v dimnik

»Optimalna temperatura je odvisna od kurilne naprave. Lahko imamo kondenzacijsko kurilno napravo, nizkotemperaturno ali pa klasično napravo. Spet je odvisno od vrste goriva (trdno, tekoče, plinasto). Država je pred leti sprejela predpis, da se lahko vgrajujejo le kondenzacijske kurilne naprave, tam moramo gledati, da je temperatura čim nižja, do 55 stopinj dimnih plinov. Medtem ko morajo biti kurilne naprave na trdno gorivo in ostale v takem obsegu, da segrejejo dimnik in normalno obratujejo, da ne povzročajo kondenzacije dimnikov in s tem poškodbe v dimniku. Če so prenizke temperature dimnih plinov, lahko pride do prekomernega nastajanja smolnatih oblog, predvsem na kurilnih napravah na trdno gorivo.«

Ogljikov monoksid je povzročitelj tragičnih nesreč

»Mala količina do 30 ppm (enota za volumen) se opredeljuje kot poklicna izpostavljenost. Če pa smo izpostavljeni večji koncentraciji ogljikovega monoksida, če imamo že 800 ppm v prostoru in smo temu izpostavljeni 45 minut, se pojavijo vrtoglavice, slabosti, krči, nezavest po dveh urah, smrt pa lahko pride dve do tri ure po izpostavljenosti. Če smo izpostavljeni še večji koncentraciji, že kratek čas izpostavljenosti lahko vodi v smrt v 30-ih minutah. Pravijo, da je to lepa smrt, ampak nikomur ne privoščim, da bi to izkusil.«