Slovo od Cvetka (Florjana) Faleža

Slovenci po svetu | 10.11.2020, 13:38 Matjaž Merljak

V torek, 20. oktobra 2020, so se v avstralski Canberri poslovili od spoštovanega rojaka in rodoljuba Cvetka Faleža. Na pogrebu se je zbralo veliko ljudi, tudi iz oddaljenih krajev, kot sta Sydney in Lightnig Ridge. Pri maši zadušnici je somaševal slovenski frančiškan p. Darko Žnidaršič, o pokojnem sta spregovorila Cilka Žagar in Alfred Brežnik, objavljamo tudi zapis predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Borisa Pleskoviča.

Cvetko Falež se je rodil 14. aprila 1931 v Leskovcu pri Krškem, umrl pa 11. oktobra letos v Canberri. Maša zadušnica je bila v cerkvi Svete Družine - Holy Family Church v župniji Corpus Christi v Gowrieju. Darovala sta jo lokalni duhovnik Fr. Andrew Lotton in pater Darko Žnidaršič iz Sydneya, sledil je cerkveni pokop na pokopališču Woden. Na pogrebščini, ki je sledila, sta o pokojniku spregovorila tudi Cilka Žagar iz Lightning Ridgeaa in Fredi Brežnik iz Sydneya.

Poslovilni govor Alfreda Brežnika

Najprej bi želel v imenu družine Brežnik in Cvetkovih sydneyskih prijateljev izreči gospe Adi, Cvetku (ml.), Johnu, Barbari, Vivien in njihovim družinam naše globoko sožalje ob izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta in deda.

O Cvetkovem življenju je bilo že veliko povedanega, zato bi se jaz želel osredotočiti na tisti del njegovega življenja, kjer sva veliko sodelovala in se podrobneje spoznala – predvsem pa ob času slovenske osamosvojitve.

Da je bil Cvetko vzoren družinski oče, globoko veren in velik slovenski rodoljub ter spoštovan član slovenske skupnosti je splošno znano. Bil je med ustanovitelji avstralsko-slovenskega društva v Canberri leta 1964 in nekaj časa tudi njegov predsednik. Sva se pa od bliže spoznala že ob obisku Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna pod vodstvom Slovenske izseljenske matice. Je pa Matica, ki je takrat delovala popolnoma po direktivah režima doma, zahtevala, da bo v vseh dvoranah, kjer bodo gostje nastopali, vihrala zastava z rdečo zvezdo. Tega pa Cvetko in ostali odborniki niso sprejeli. Ker smo tudi v Sydneyu vztrajali, da koncerta pod to zastavo ne bo, je končno prišlo do kompromisa. V kolikor se še spominjam, vsaj na teh dveh koncertih, t.j. v Canberri in pri Slovenskem društvu Sydney, zastave z rdečo zvezdo ni bilo.

Cvetko je bil dober človek, mirnega značaja in prijazen do vsakogar in ni skrival svojega političnega prepričanja. Ni pa dopustil, da bi mu 'agentje' komunističnega režima iz domovine, odvzemali svobodo in mu nagajali tudi v njegovi novi domovini – Avstraliji. Domovino, ki jo je tako zelo ljubil in jo nosil v svojem srcu vsa leta diaspore, v upanju, da pa bo morda le prišlo do sprememb in se bo nekega dne lahko vrnil ali jo samo obiskal, kot svobodno in demokratično Slovensko državo. Teh sanj, jim nikoli ni dovolil, da bi mu jih vzeli in ostal je trden do zadnjega dne.

Se je pa prvi utrinek teh sanj pojavil z zaporom takozvane četverice: Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla leta 1988 in z velikim shodom na Kongresnem trgu v Ljubljani. V Canberri so Cvetko in njegovi sotrudniki prvi v Avstraliji ustanovili Odbor za varstvo človekovih pravic v Sloveniji. Zbrali so okoli 2000 podpisov in $10,000 - v podporo odboru. Cvetko se je popolnoma posvetil delu za domovino. Postal je aktiven v Avstralsko slovenski konferenci za Svetovno slovenski kongres. V Upravnem odboru ASK je postal referent za finance in delegat na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani, od 27. do 30. junija 1991. Za ta Kongres je Cvetko pripravil referat Razmišljanja o preteklosti. Pisal je o SPRAVI in o potrebi o pisanju nove nepristranske zgodovine. Med drugim je Cvetko zapisal: 'V zahodnih demokracijah se ljudje od mladosti učijo zagovarjati politična stališča, zato znajo odrasli na miren način izmenjavati mnenja. Nam, ki smo zrasli v diktaturi, taka razpravljanja niso bila dovoljena, zato se jih nismo naučili.' In še nadaljuje :'Svetovni slovenski kongres želi doseči spravo Slovencev. Dokler ne bomo dognali, kakšno vlogo so igrale poedine politične skupine Slovencev med vojno in zavzeli do njih pravično stališče, sprava ni mogoča. Napisati se mora nova nepristranska zgodovina.'

Ali so se te Cvetkove želje do danes, ko se poslavlja od tuzemeljskega življenja in tridesetih letih po osamosvojitvi, že uresničile – se še vedno lahko sprašujemo.

En dan pred začetkom SSK, 26. junija 1991, ob razglasitvi samostojne države RS, na Trgu Republike – ko se je tista dolga čudovita zastava s slovenskim grbom (brez rdeče zvezde) počasi dvigala tja gori v neskončno nebo, ob čudovitem zvoku nove Slovenske himne, so se tisti žarki sreče spremenili v solze sreče na obrazu Cvetka in vseh nas prisotnih.

Še bi lahko govoril o Cvetkotu in njegovem delu za domovino, pa mi čas ne dopušča. Naj ostane pri tem, pa pustimo ostalo zgodovini ...

Naj mu ljubi Bog podeli mirnega počitka v tej avstralski zemlji, ki jo je tudi tako zelo ljubil!

 

Posnetek iz radijskega arhiva iz leta 2008

---

 

Zapustil nas je Cvetko (Florian) Falež

Iz Avstralije smo prejeli žalostno novico, da nas je v 89. letu starosti zapustil Cvetko (Florian) Falež. Več let je bil tudi predsednik in dolgoletni član Upravnega odbora Avstralske konference SSK.

Cvetko Falež je s svojim več desetletij aktivnim delom za slovensko skupnost v Canberri močno pripomogel k povezovanju slovenskih rojakov v Avstraliji ter k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete v Avstraliji, še posebej pa Canberri.

Pred dograditvijo slovenskega doma v Canberri je prirejal miklavževanja za otroke in materinske dneve, za kar jim je poiskal deklamacije in čtiva ter jih pripravil za nastope. Falež ima največ zaslug pri pridobitvi zemljišča, na katerem stojijo društveni prostori, prav tako pa je bil kot takratni predsednik gradbenega odbora odgovoren in tudi zaslužen za gradnjo prostorov. Kot uspešen gradbenik in podjetnik je omogočil, da se je izgradnja doma in prostorov uresničila v sorazmerno kratkem času kljub majhnosti slovenske skupnosti v Canberri. Za uspeh društva ni bilo potrebno le ogromno osebno delo na gradbišču, kjer je bilo vse delo prostovoljno, temveč nešteto osebnih obiskov po domovih, kjer je gospod Falež navduševal rojake in jih vabil k delu. Nešteto ur prostovoljnega dela in ogromno truda je vložil v priprave za zabavne prireditve, pospravljanje in čiščenje prostorov. Ob vseh ostalih aktivnostih je poučeval tudi slovenščino. Organiziral je številne turneje slovenskih glasbenih skupin v Avstraliji - od Slakov, Savskega vala, Minoresov, Big Bena, Gallusa, Okteta Suha, Tržaškega okteta ... Pravzaprav skoraj ni bilo turneje, pri kateri ne bi bil glavni organizator in gostitelj. Več skupin je tudi osebno vozil po Avstraliji, predvsem pa jim je pomagal pri organizaciji nastopov in potovanj. Njegovi gostje so bile pomembne slovenske politične osebnosti: gospod Pučnik, dr. Dular, gospod Peterle, gospod Janša ter tudi predstavniki slovenske cerkve. Manj znano pa je, da so bili njegovi gostje tudi slovenski dijaki, kulturniki, slovenski duhovniki in drugi posamezniki, ki so se mimogrede ustavili v Canberri.

Cvetko Falež je bil že od samega začetka aktiven tudi pri pripravah slovenskih radijskih oddaj. Od leta 1974 do leta 1994 je pripravljal polurne oddaje pri 2XX, sedaj pa sodeloval pri CMS, ki oddaja tri ure tedensko. Pri radijskem delu je v priprave in izvedbo prostovoljnih radijskih oddaj, v katerih je sodeloval kot pripravljalec, urednik, tehnik in govornik, vložil številne ure svojega časa. V državi NSW je bil leta 1980 za dve leti izvoljen za predsednika Slovenian Education Fundation.

Cvetko je vedno deloval v korist Slovenske skupnosti, veliko zahvalo pa mu dolgujemo tudi za njegovo neumorno posredovanje pri avstralski vladi, ki je zato hitreje priznala novo in samostojno Republiko Slovenijo. V letu 1989 je v Canberri skupaj s prijatelji ustanovil Društvo za varstvo človekovih pravic, katerega predsednik je postal ob ustanovitvi. Društvo je nudilo pomoč Četverici v Ljubljani in jim izbojevalo pomoč 10,000 dolarjev pri Slovenskem društvu Canberra, kjer so člani organizacije imeli velik vpliv. Avstralskemu parlamentu so predložili skoraj 2.000 zbranih podpisov v obrambo Četverice. Pred Avstralskim parlamentom so organizirali shod, kjer se jih je skupaj s Hrvati zbralo kakih 2.000. Člani Odbora so na pogovoru z uradniki avstralskega zunanjega ministrstva govorili o situaciji v Sloveniji ter jim pomagali razumeti dejanske okoliščine in politično situacijo v Sloveniji. Društvo za varstvo človekovih pravic se je nato preimenovalo v Narodni svet ACT pod vodstvom Cvetka Faleža. Člani Slovenskih narodnih svetov in Avstralske slovenske konference so s svojim vplivom pri predstavnikih avstralske vlade dosegli, da je Avstralska vlada prva od čezmorskih držav priznala samostojno Slovenijo

Dragi Cvetko, Svetovni slovenski kongres se ti zahvaljuje za tvoj trud, ki si ga vložil v priznanje Slovenije, izgradnjo ter ohranjanje slovenske skupnosti v Avstraliji!

dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa