Kdo bo vodil ZDA v naslednjem mandatu?

Svet | 03.11.2020, 16:27 Andrej Šinko

V Združenih državah Amerike volijo predsednika države, poslance v predstavniškem domu ameriškega kongresa in 35 od stotih senatorjev. Prav tako volivci v posameznih državah odločajo na lokalih volitvah in referendumih. Javnomnenjske poizvedbe kažejo na nekaj odstotnih točk prednosti demokrata Joa Bidna pred aktualnim predsednikom in kandidatom republikancev Donaldom Trumpom. Preštevanje glasov bi se lahko zavleklo, zato ni nujno, da bomo že jutri izvedeli, kdo bo vodil ZDA v novem mandatu.

Volitve so se začele s tradicionalnim polnočnim glasovanjem v nekaterih vaseh v zvezni državi New Hampshire, zadnja volišča pa se bodo zaprla okoli sedme ure po srednjeevropskem času.

Kandidata sta v zadnjih dneh kampanje poskušala nagovoriti neodločene volivce, zlasti v zveznih državah, kjer so razlike zelo majhne. V Pensilvaniji, Michiganu, Wisconsnu, Severni Karolini in na Floridi. Biden je poskušal pridobiti tudi volivce v Teksasu in Georgii, kjer so ljudje v preteklosti podprli večinsko republikanskega kandidata. »Tako Biden kot Trump sta v teh tako imenovanih swing državah v zadnjih tednih opravila največ obiskov in poskušala prepričati volivce,« je pojasnil predavatelj na Fakulteti za družbene vede dr. Bogomil Ferfila in dodal, da je Trump stavil zlasti na soliden gospodarski položaj države, kljub pandemiji, Biden pa kritiko aktualne administracije v povezavi z odzivom na to zdravstveno krizo.

Za zmago je potrebno zbrati 270 elektorskih glasov, pri tem pa je pomembno omeniti, da kandidat, ki dobi več glasov volivcev v posamezni državi praviloma pobere vse glasove elektorjev. Državam sicer glede na velikost pripada različno število elektorjev, tako jih ima Texas kar 38, posamezne države oziroma območja pa tudi po zgolj enega ali dva.

Pričakuje se rekordno volilno udeležbo

Letošnje volitve naj bi zaznamovala rekordno visoka volilna udeležba, kar kaže zlasti predčasno glasovanja, ko je na voliščih in prek pošte glasovalo slabih 100 milijonov Američanov. »Pričakuje se udeležba približno 160 milijonov volivcev, kar je približno 67 odstotkov volilnega telesa, in kar bi bila najvišja volilna udeležba v zadnjih sto letih. Načeloma naj bi to koristilo demokratom,« je dejal Ferfila in opozoril na zelo trdno podporo Trumpa pri približno 43 odstotkih volivcev.

Glavno vprašanje, sicer ostaja, kaj se bo dogajalo po zaprtju volišč, ker Trump vseskozi opozarja na možnost zlorab pri volitvah prek pošte, in meni, da bi se morale upoštevati zgolj glasovnice prispele, vključno z današnjim dnem. »Večina Trumpovih podpornikov bo volila konvencionalno, večina Bidnovih pa prek pošte. Zato bo prišlo do razlikovanja med konvencionalno oddanimi glasovi in tistimi po pošti, kar si bo verjetno Trumpov tabor poskušal razlagati, kot da je prišlo pri glasovanju po pošti do določenih nepravilnosti,« je opozoril politolog z Inštituta za politični menedžment Klemen Balanč. Zaradi glasovanja po pošti so republikanci pred sodišči sprožili že čez 300 tožb, tako, da ni izključeno, da bo končna odločitev v rokah vrhovnega sodišča.

Za novega predsednika pa bo zelo pomemben tudi rezultat volitev v predstavniški dom in senat. »Vsak predsednik, ki želi imeti zares moč in uveljavljati svoj program, potrebuje podporo obeh predstavniških domov. In v tej tekmi javnomnenjske ankete kažejo na premoč demokratov,« je dejal Balanč. Ključne države bodo volišča začela zapirati malo po polnoči po srednjeevropskem času, če bo v njih tesno, lahko ponekod na rezultate čakamo tudi več dni, s tem pa tudi na končni rezultat volitev.