Pred svetovnim dnem možganske kapi: kako vemo, da gre za možgansko kap?

Svetovalnica | 29.10.2021, 09:28 Mirjam Judež

V nedeljo, 29. oktobra, obeležujemo svetovni dan možganske kapi. Možganska kap je prvi vzrok invalidnosti, tretji vzrok smrtnosti. Je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, ki se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Utrpi jo ena od štirih odraslih oseb, vendar pa bi lahko skoraj vse možganske kapi preprečili. Pred časom smo v Svetovalnici gostili izr. prof. dr. Janjo Pretnar Oblak z nevrološke klinike UKC Ljubljana, s katero se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Bi res lahko skoraj vse možganske kapi preprečili?

»Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap je staranje, česar ne znamo »pozdraviti«. S starostjo pridejo visok krvni tlak, motnje srčnega ritma … Veliko stvari pa znamo modificirati in na dolgi rok res preprečiti možgansko kap. Tudi če imamo neko opozorilno malo kap, je v 80 do 90 % primerov možno naslednjo (večjo) preprečiti. Medicina je na tem področju res napredovala.«

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo prihaja do motenega delovanja možganov za več kot 24 ur.

Tri vrste kapi: manjša, znotrajmožganska in ishemična možganska kap; slednjih je največ

»Možganska kap je bodisi krvavitev v možgane ali okolico možganov, če je spontana. Lahko pa je ishemična, kar pomeni, da se najpogosteje zamaši žila in povzroči, da en delček možganov odmre. Možgani na novo ne zrastejo. Kar je za obe bolezni značilno (za krvavitev ali ishemično možgansko kap), je to, da je dogodek nenaden; človek iznenada izgubi govor, postane plegičen (ohromel). Nenadnost je nekaj, zaradi česar lahko to kap prepoznamo. Gre za tragedijo, do katere pride zelo na hitro, nanjo se ne moremo pripraviti, ima pa dolgoročne posledice za celo življenje. Lahko postanemo invalidi, lahko nas stane tudi življenja. Veliko bolj pogosta je ishemična možganska kap, ko se žila zamaši; teh kapi je približno 80 do 85 %. Krvavitev je pa dveh tipov: ena je taka, kjer človek zakrvavi v možganovino samo, ravno tako nenadna ohromitev, nenadna izguba neke funkcije ali pa človek zakrvavi v okolico možganov (govorimo o subarahnoidni krvavitvi). Tam ni v ospredju nenadni nevrološki izpad, ampak nenaden glavobol, izguba zavesti, lahko tudi bruhanje. Ta podtip kapi ljudje zelo hitro prepoznajo in pridejo takoj k zdravniku. Za vse podtipe možganske kapi je značilno, da v akutni, zgodnji fazi lahko relativno veliko naredimo, kap preprečimo, strdek iz žile odstranimo in nekrozo tega tkiva onemogočimo, da nastane. Vse več krvavitev tudi operiramo. Če imamo krvavitev v okolico možganov, kjer je vzrok za krvavitev največkrat anevrizma, jo zelo hitro izključimo iz obtoka, preprečimo ponovno krvavitev in omogočimo boljši izid bolezni. Za vse podtipe kapi je pomembno, da čim prej pridemo zdravnika.«

Nenadnost je nekaj, zaradi česar lahko možgansko kap prepoznamo. Gre za tragedijo, na katero se ne moremo pripraviti, ima pa dolgoročne posledice za celo življenje. Lahko postanemo invalidi, lahko nas stane tudi življenja.

Po možganski kapi čimprej do zdravnika – koliko časa imamo v resnici?

»Za ishemično možgansko kap imamo za topitev preko žile (intravenska tromboliza) na voljo 4,5 ure. Za razne druge načine zdravljenja, ko strdek odstranjujemo po žili, gremo v arterijski sistem in odstranimo strdek preko vstopa v dimljah, jih lahko odstranjujemo tudi 6 ur do enega dneva po možganski kapi. To so načeloma zelo izbrani bolniki, ki prej potrebujejo veliko diagnostike. Bistveno je, da se zavedamo, da vsako minuto odmre 2 milijona nevronov, ne smemo čakati niti minute. Prej, ko bomo zdravili, boljši bo izhod, manj bo nevrološkega izpada pri pacientu. Nimamo nič časa, ampak moramo hiteti ves čas.«

Zaspanost čez dan po 60. letu, pa ne po obilnem kosilu

»Kar se tiče zaspanosti preko dneva po 60. letu, zlasti pri moških, ki so morda malo premočni (tudi ženske niso izključene ali manj močni ljudje), ki ponoči slabo spijo … Temu je treba nameniti več pozornosti. Vse več se ve o t. i. obstruktivni spalni apneji. Najprej se pojavlja smrčanje v spanju, v naslednji fazi pa tudi pavze v dihanju. Pavze v dihanju oz. zapora dihalnih poti v spanju povzroči, da se ti ljudje ponoči večkrat zbujajo in tega sami niti ne opazijo, so zelo nenaspani in opažajo, da so zaspani tudi čez dan, čeprav to ni običajno. Če se človek vozi z avtom in se mora, ker je tako zaspan, ustaviti na črpalki, da malo »odspi«, to ni običajno fiziološko. Na to je treba opozoriti zdravnika. S to zaporo dihalne poti ponoči je dostikrat povezano tudi to, da imajo ljudje v tistem času zelo zvišan tlak, kar se nadaljuje čez cel dan. Takega človeka je treba zelo natančno pogledati, imamo pa zelo dobre pripomočke, ki to preprečijo. Najprej rečemo, naj spijo na boku, obstaja pa zelo učinkovita maskica, ki pod malo zvišanim tlakom omogoča vhod zraka v dihalne poti in prepreči, da bi prišlo do teh pavz v dihanju.«

Več kot tretjina vseh možganskih kapi se pojavi pri ljudeh, ki se ne gibajo dovolj

»Človek, ki se ne giba, nepravilno jé, je premočen, vse to so predispozicije za zvišan krvni tlak, pojav sladkorne bolezni, posledično možgansko kap. Vsakodnevno gibanje je pomembno! Ni treba, da je to strašen, močen fizičen napor v starejšem obdobju, prav pa je, da gremo hodit v hrib ali po ravnem, ampak s tako hitrostjo, da se malo preznojimo. S tem bomo za zdravje naredili res veliko. Priporoča se vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti na dan, raje več. Vem, da je to težko, da je to nekaj, kar večini ljudi ni domače in pozneje jim je to težko privzgojiti. V neki fazi življenja je včasih tudi misel na možgansko kap, ki nas lahko doleti, ključna, da pride do preskoka v življenjskem slogu. Včasih je res potrebna taka vzpodbuda, čeprav bi bilo bolje, da se ljudje sami organizirajo še preden pride do take tragedije, kot je opozorilna kap.«

Vsako minuto po kapi odmre 2 milijona nevronov, ne smemo čakati niti minute. Prej, ko bomo zdravili, boljši bo izhod, manj bo nevrološkega izpada pri pacientu.

Kar se Janezek nauči, to Janez zna; vzgoja za gibanje raste od malega

»Prav je, da si vzamemo tisto uro ali pol ure časa, da gremo z otrokom ven, v naravo, na sprehod, ga pripravimo tudi do gibanja, ki je morda malo bolj zahtevno. Pomembno je, da to otrokom privzgojimo, da vidijo, da je gibanje tudi lepa stvar. Zdaj imamo enkratno priložnost za »vzgojo otrok za gibanje«, ki ni namenjena le preprečevanju možganske kapi, ampak preprečevanju vseh kardiovaskulanih bolezni in pripomore k zdravemu mentalnemu razvoju.«

Male bele pikice na izvidu CT glave pomenijo več manjših kapi

»Slikanje možganov je vse bolj pogosto. Raziskave kažejo, da imamo s staranjem na možganovini tudi neke starostne spremembe. Najverjetneje je to posledica zamašitve malih žil. Veliko bolj pogoste so te spremembe pri ljudeh, ki imajo visok tlak, rizične dejavnike za žilne bolezni, ki imajo tudi migreno, ki so imeli kakšno možgansko poškodbo, poškodbo glave, … Razlogov za to je lahko res veliko, ampak glavni dejavnik, ki na to vpliva, je staranje. Starejši smo, večja verjetnost je, da bo teh pikic več. Med 40. in 50. letom je takih bolnikov 10 %, pri 80. letih pa od 80 do 90 %. Na to, kako se bodo te spremembe dejansko pojavljale, da jih bo sčasoma več, lahko vplivamo z zdravljenjem dejavnikov tveganja: z več gibanja, s pravilnim načinom prehranjevanja, z zdravljenjem hipertenzije, itn.. S tem omogočimo, da se teh pikic sčasoma pojavlja manj. Bolj smo veseli, če teh pikic ni, saj so povezane s tem, da smo malenkost počasnejši, imamo počasnejši način mišljenja. Pri ljudeh, ki se jim to hitro slabša, svetujemo kak Aspirin, Statin, zdravila, ki preprečujejo aterosklerozo.«

Možganska kap lahko zadene tudi mlade, aktivne, take ki zdravo živijo

»Obstajajo primeri, ko ljudje popolnoma zdravo živijo, niso stari, pa jih možganska kap vseeno doleti. Načeloma so tu prisotne neke bolezni (avtoimune, disekcija, ko spontano poči žilna stena, kjer se naredi strdek, ta potem kasneje naprej odleti v možgane in povzroči možgansko kap). Za disekcijo ne vemo čisto dobro, zakaj nastane. Lahko se zgodi pri mladih, zdravih ljudeh, najverjetneje gre za nagnjenost k temu, da imajo vezivo nekoliko slabše. Dobra novica teh disekcij je, da se običajno ne ponavljajo. Možganovina ne bo na novo zrasla, ima pa kap eno pozitivno lastnost in sicer, da imamo po začetnem obdobju, ko delež možganov odmre, od tam naprej samo izboljšanje! Morda drugi deli možganov prevzamejo funkcijo tega dela, ki ga nimamo več na voljo. Mladi možgani se še toliko bolje regenerirajo, bolj so plastični, lažje prevzamejo drugi deli možganov to funkcijo. Na dolgi rok se to ne bo slabšalo, ampak kvečjemu izboljšalo.«

Najpomembnejši dejavnik tveganja, na katerega lahko sami vplivamo, je krvni tlak. Tega bomo lahko znižali tako, da jemo manj slano, se več gibamo. Če ne gre, nam pomagajo zdravila. Izogibanje stresu, bolj sproščeno življenje, tudi to je zelo koristno.

Če pride do kapi, takoj pokličite 112!

»Jasno in glasno ponavljam: možganska kap je urgenca! Možganska kap je prvi vzrok invalidnosti, tretji vzrok smrtnosti. Če pokličemo 112, povemo, da nas je možganska kap, zdravstveni sistem na to odreagira. Prosim, ne čakati! Če je bila kap majhna, opozorilna, je treba vedeti, da se mala kap lahko ponovi v 80 do 90 % z veliko kapjo. Tudi tak bolnik, kjer so simptomi prešli (npr. nekdo za par minut ni mogel govoriti), mora priti do nevrologa, narediti moramo vse preiskave, poiskati vzrok, zakaj je do tega prišlo in s tem lahko preprečimo nastanek ponovne kapi.«

 

---

Z zdravnico dr. Janjo Pretnar Oblak smo se pogovarjali v času COVIDa, konec oktobra 2020, to je razlog, da je v pogovoru omenjen na kar nekaj mestih.