p. Branko Cestnik | (foto: Izidor Šček)

Cestnik: Potrebovali bomo veliko božje masti

Slovenija | 27.10.2020, 09:52 Rok Mihevc

»Potrpljenje je božja mast in gorje tistemu, ki se z njo maže,« je rek, ki ga poznamo. In to mast bomo v drugem valu epidemije še kako potrebovali, je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, povedal klaretinec p. Branko Cestnik. Z njim smo spregovorili o potrebi po narodni enotnosti v času epidemije koronavirusa.

Spoznanje več, predsodek manj: P. Branko Cestnik o potrebi po narodni enotnosti v času koronavirusa

Vsi potrebujemo tolažbo

»Ta jesenska karantena bo psihološko težja kot spomladanska. Mrači se, prihaja zima, val je večji, močnejši in bolj ubijalski,« je opozoril Cestnik in povedal, da nas je ta drugi val zelo presenetil, praktično pa še ne vemo, ali smo že dosegli vrhunec. »Ta jesen zna biti zelo otožna, zato je treba ljudi pozvati, da tisti, ki so verni, ohranijo vero, upanje in zaupanje v Gospoda in tisti, ki niso verni, da v prijateljih, v sebi ali v umetnosti iščejo neko tolažbo. Vsi jo bomo potrebovali.«

Želim prisluhniti celotni oddaji "Spoznanje več, predsodek manj"

Kaj je tista božja mast?

Potreben je pogum in potrpljenje. Vsi bi radi videli, da bi bilo vsega konec že jutri. A ne bo. »Verjetno se bo to potegnilo in bomo na preizkušnji. Včasih se je reklo, da je potrpljenje božja mast. Dolgo sem razmišljal, kaj je ta mast, pa sem videl, da je to tista mast, ki se je včasih dajala na vozove, mazali so, da je kolesje sploh šlo. Se pravi, ko gre težko, ko je pot v navkreber, takrat se malo podmaže. In te božje masti bomo zdaj res potrebovali.«

»Levi in desni, verni in neverni, se nismo kaj dosti drugače obnašali«

Drugi val smo pričakovali, a ne v takšnem obsegu, da bo Slovenija v sredini oktobra svetovno zablestela po številu okuženih na milijon prebivalcev. »Že prvi val je bil nesreča, to pa je podvojena nesreča. Kar sapo ti jemlje, ko vidiš te številke.« Kaj se je zgodilo vmes, se je vprašal Cestnik, ob tem pa opozoril, da je zdaj neumestno iskati krivce in loviti čarovnice, saj lahko v vsakem najdemo kakšen delček krivde. »Nekateri so bili proti ukrepom, so jih spolitizirali in so neodgovorno nastopali v medijih, ti pa so to asistirali in pošiljali naprej ta sporočila k opustitvi. Zavedati se moramo, da smo se vsi skupaj prepustili, češ prvi val je šel mimo, saj ni tako huda reč... Tu ne vidim, da bi se levi in desni, verni in neverni kaj dosti drugače obnašali. Zdaj pa je neke vrste kazen za to sprostitev, za ta padec v čuječnosti.«

Smo celo v neki taki situaciji, ko smo verniki in Katoliška cerkev zavezniki znanosti. Pa če drugi več ne, mi še bomo.

Ta virus je zvit, zna prežati in počaka, da smo sproščeni, da se tiho razširi in udari, je opisal naš sogovornik. »Ima to lastnost zalezovalca, premetenosti. Čeprav je virus mrtva neinteligentna stvar, nas je presenetila. Stopiti moramo skupaj in se vsi skupaj bojevati vsak na svojem položaju proti temu virusu.«

Ko je Katoliška cerkev zaveznik znanosti

Cestnik je kritičen do teorij zarote in do tistih, ki ne verjamejo znanstvenim dokazom. »Smo celo v neki taki situaciji, ko smo verniki in Katoliška cerkev zavezniki znanosti. Pa če drugi več ne, mi še bomo.« Te teorije zarote cvetijo tudi zaradi družbenih omrežjih, pravi. »Klikamo tisto, kar je bolj sočno napisano, bolj neverjetno in fantastično. Neverjetno, kako poljudna znanstvena kultura danes trpi in se mora boriti za svoje mesto.«

»Koronavirus bo porihtal pokojninsko blagajno«

Potem pa so tu še javni mediji, v katerih lahko danes vsak zapiše vse, kar se mu zgodi, se sklicuje na katerekoli vire, ali še to ne, potem pa to kar naenkrat prebere veliko ljudi, zveni utemeljeno ali kot dvom o tem, kar pravi znanost in iz tega gojišča se naredijo te zarote. »Takoj, ko je virus prišel ven, se je v našem lokalu govorilo, da je to virus, ki je narejen za to, da se pokojninska blagajna malo porihta, ker je preveč starejših. Človeški možgani so takšni, zanima jih vse in tako je prav. Začneš z delovnimi hipotezami in počasi prideš do nekih ugotovitev. Ampak moraš biti tudi sposoben to ovreči, ko vidiš, da temu ni tako, ne pa se držati neke hipoteze. V takšnem kaosu, ko je že vse tako napeto, ko nas koronavirus grabi za vrat, se moramo paziti lažnih novic, saj si tudi sam hitro lahko žrtev lažne fotografije in novice. Res moraš biti zelo previden.«