Znebite se dolgov oz. ne razmišljajte o kreditu

Svetovalnica 05. 10. 2020, 12:50 Mirjam Judež

Oktober je mesec varčevanja. Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati? V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek, ki ju je gostila Mateja Feltrin Novljan.

Najprej napolnimo transakcijsko vrečo, potem likvidnostno, šele potem se začne varčevanje za naložbe

Mitja Vezovišek: »Najprej moramo napolniti transakcijsko vrečo. Že to je včasih težava, ker nekateri živijo v limitu, kar je najdražji kredit. V transakcijski vreči mora biti plusa toliko, kot rabimo za en mesec življenja. V likvidnostni vreči imamo 3- do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Koliko, je odvisno od posameznika. Nekateri porabijo 600 € na mesec, drugi 5.000 in ta »kratnik« je odvisen od tega, kako stabilni so naši prihodki, naša zaposlitev. Če smo v pokoju, možnost, da izgubimo prihodek, ne obstaja. Če pa smo kulturni delavec ali s. p. ali v današnjih časih glasbenik, tam pa moramo imeti 12-kratnik povprečnih mesečnih izdatkov. Težava je, da večina tega nima, zdržijo mesec, dva, tri, morda šest, potem pa se konča. Varčevanje se začne takrat, ko imamo plus na transakcijski vreči in ustrezno napolnjeno likvidnostno vrečo. Takrat se šele zares začne varčevanje v drugih produktih, ki jih zastopniki banke, tržniki tako radi ponujajo.«

Že otroke moramo začeti vzgajati, kako ravnati z denarjem

Ana Vezovišek: »Začeti moramo spreminjati svoje otroke. Ta vzorec se pozna od naše vzgoje, ki je ni bilo, saj je naši starši niso imeli, enako bo z našimi otroki. Če ne bomo mi začeli njih opozarjati, če jim ne bomo privzgojili dobrih navad, bodo šli po enaki ali celo slabši poti kot mi. A tudi za take obstaja upanje.«

Življenje v limitu je najdražje

Mitja: »Včasih si dobil 4 % za varčevanje v banki, ampak banka ima največ od vašega limita, za katerega vam lahko zaračuna 8 %.«

Ana: »Lahko povem konkreten primer, ko je šla stranka, ki sicer ima denar, a je imela vseeno 3.000 € minusa na računu, na banko, sem ji rekla, naj zapre limit in da privarčevani denar za zmanjševanje limita. Na banki so ji svetovali, naj pusti limit odprt in odpre rajši varčevalni račun, kjer so ničelne obrestne mere. Stranka je vsak mesec polagala 200 € na varčevalni račun, kjer so ničelne obresti in plačevala visoke obresti za limit. Ta neetičnost banke je zame nesprejemljiva, ampak človek je verjel, da je to dobro. Moral bi vztrajati pri svojem, zahtevati zmanjševanje limita vsak mesec, ker potem bi plačeval tudi vse manj obresti za limit.«

Dobili smo še nekaj vprašanj naših poslušalcev.

Imamo 2.000 € in razmišljamo o nakupu zlata.

Mitja: »Je zlato res primerna naložba? Je 2.000 € dovolj za naložbo v zlato? Verjetno me bo kak poslušalec čudno pogledal, češ, saj lahko kupim minimalno ploščico zlata za samo 40 €. Pri majhnih količinah je razlika med nakupno in prodajno ceno lahko včasih tudi 50 %. Primer: če kupim zlata za 100 €, se obrnem in grem takoj nazaj z namenom, da ga prodam, bom dobil samo še 50 €. Namreč v majhnih količinah se skrivajo velike marže. Kupovati zlato je smotrno le v večjih količinah, ker ima to eno prednost: donos ni obdavčen. Je pa treba to zlato nekje hraniti, kar je lahko povezano s stroški oz. ga zavarovati. V zadnjih letih je zlato res zraslo, a če imam le 2.000 €, so pri takih majhnih zneskih zanimive najbolj dolgočasne naložbe. Najbolje je vložiti v enega, dve, tri ustrezno razpršene globalne vzajemne sklade. To je najbolj varen, najbolj priročen način. Večina svetovno priznanih svetovalcev, ki upravljajo velike količine denarja, ni najbolj navdušena nad investicijo v zlato nasploh, ker zlato z razliko od delnic, nepremičnin ne prinaša ničesar: ne obresti, ne dividend, ne najemnin, pa še nekje ga je treba hraniti. Edini razlog, da cena zlata raste, je, da ga je neka omejena količina. Nekaj se ga porabi v industriji, veliko za nakit, veliko pa ga je tudi v naložbeni obliki.«

V nekaj mesecih moram nekdanji partnerki izplačati 30.000 €. Privarčevana sredstva v višini 63.000 € imam v skladih. Je bolje najeti kredit, ker so tako ugodne obrestne mere ali vzeti denar iz skladov?

Mitja: »Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Najprej moramo preveriti, kakšen je odnos do tveganja tega vlagatelja. Koliko težkih trenutkov je pripravljen prenesti? Koliko časa lahko vztraja in če najame kredit, iz kje ga bo financiral? Ima tekoče prihodke dovolj visoke? Kakšna je verjetnost, da se to spremeni (izgubi službo, dobi novo z nižjimi prihodki)? Mi običajno naredimo nekaj simulacij na podlagi pogovora s stranko in naredimo načrt financiranja. Za večino ljudi velja nasvet: znebite se dolgov oz. ne razmišljajte o najemu kredita. Obstaja pa mogoče 10 % primerov, kjer je o tem vredno razmisliti.«

Prodal sem nepremičnino, razmišljam o nakupu nove, ki bi jo oddajal. V sklade ne verjamem.

Mitja: »Če oddajam nepremičnino, nisem razbremenjen, stalno rabim nekega najemnika, s tem se moram ukvarjati. Ni rečeno, da z najemniki ne bom imel nobenih težav. Nepremičnina sodi v naložbeni porteflj. Če je vredna 100.000, potem rabimo ostalega premoženja vsaj še 300.000, 400.000. Če stavimo tretjino premoženja na enega konja, je to veliko tveganje. Lahko pride do požara, potresa, terorističnega napada. Kupimo nepremičnino, zraven pa nam zgradijo npr. dom za odvisnike, avtocesto. Te nepremičnine ne bo lahko prodati ali oddati. Ne smemo dati več kot 10 % svojega premoženja v nelikvidno naložbo.«