Jože Bartolj
Miha Močnik
Tone Gorjup
Čebula in česen imata rada hladen, predvsem pa suh prostor (foto: Alicja / Pixabay)
Čebula in česen imata rada hladen, predvsem pa suh prostor | (foto: Alicja / Pixabay)

Nasveti Fanči Perdih: tudi septembra »motikamo«, sejemo in sadimo

09.09.2020, 10:52 Mirjam Judež

September je mesec, ko z vrtov pospravljamo tisto, za kar smo pridno skrbeli in okopavali vse od pomladi. Nekaj pridelkov nam bo vendarle uspelo shraniti. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše Amarant, svetovalka, promotorka in vedno zanimiva sogovornica. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir.

Pravilno skladiščenje čebule

»Čebula je poljščina, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu. Je pa res, da v takih mokrih letih, kot je letošnje, zna biti problem pri skladiščenju, sploh, če se nam je posušila na gredicah. Glivice so skozi suhe liste prodrle v čebulo, ki začne gniti od znotraj. Za leta, ki sledijo, priporočam, da se čebulo spravi, ko je še tretjina listov zelenih. Ko se prve čebule začnejo povešati, da se prelomi steblo, takrat prelomimo steblo vsem čebulam, da bolj enakomerno zorijo, potem pa jih pustimo teden do dva še v zemlji, po tem obdobju pa to napol zeleno čebulo poberemo, jo damo po eno plast v gajbico ali na palete, na suho, da se tam do konca posuši in iz listov potegne hrano. V tem primeru bomo imeli zelo zdravo čebulo, ki nam v zimskem času ne bo gnila. Če se nam je posušila na vrtu, je pomembno predvsem to, da jo damo po eno plast v gajbico, jo shranimo v suhem prostoru na toplem ali hladnem (čebula prenese do 15 stopinj pod ničlo, pokrijemo z deko, da nam ne pomrzne). Predvsem vlaga je tista, ki dela problem. Če hočete čebule splesti v kite, jo morate pobrati napol zeleno, da bo cima dovolj kompaktna za pletenje.«

Shranjevanje česna

»Česen je ljubitelj suhega prostora, tu temperatura ni tako zelo pomembna, naj bo raje bolj na hladnem kot na toplem. Pomladanski česen bo zdržal dlje, zimski pa manj, do februarja, marca. Če uporabljamo svoje seme za sajenje, si moramo že v času sezone dati na stran tisto, kar je res zdravo, da bolezni ne prenašamo v naslednjo sezono. Ekološki kmetje, ki ne uporabljamo raznih pripravkov za zatiranje (npr. porove zavrtalke), česen sedimo šele po prvi zmrzali. Letošnje leto pričakujemo obilo vlage. Za česen in jesenski čebulček in za vse posevke priporočam, da sadimo na grebene, da se bo zemlja odcejala in bo šla lahko voda od korenin stran.«

Pridelava lastnega semena

»Pridelava lastnega semena in samooskrba je skozi generacije, stoletja, tisočletja ohranjala to kulturno dediščino, ki jo imamo v spektru vseh kulturnih rastlin, zdaj pa so nas semenarske hiše razvadile. Nit znanj se je pretrgala, zdaj jo spet obujamo nazaj. Babice so vedele, da seme lahko kali tudi več let. Vedno ostane še nekaj morda za prihodnje leto oz. dokler ne pridelamo spet novega kakovostnega semena. Gledati moramo predvsem, da so rastline zdrave, da lahko poberemo zadosti zrele rastline in dovolj kakovostno seme, sicer bomo skozi par generacij našo kulturno dediščino »zavozili«. Primer: če imamo neko zelje, ki ne naredi glave, ampak veho, v cvet bo še vedno šlo, a če iz tistih cvetov poberemo seme, bo iz tistih semen zelje naredilo samo vehe, ne trdih glav, ker tega enostavno ne zna. Pri fižoli bodimo pozorni, da ni nobene pege, tudi na stroku ne, da se bolezni ne prenašajo prek semena. Za seme izberemo zdrave stroke, ne že oluščenega fižola. Ljudje radi pobirajo semena buč za naslednje leto. Tu je lahko kar problem, ker se buče zelo rade križajo, seme je lahko »kar nekaj«. Torej če sadimo buče različnih vrst, ni pametno shranjevati semena za naslednje leto. Če ste imeli samo jedilne buče in niste občutljivi, kaj bo zraslo, ni tak hud problem. Kar bo zraslo, bo še vedno užitno. Če pa imamo poleg jedilnih buč tudi okrasno, ki ima grenko meso, bodo lahko naši cukini ali hokaidka naslednje leto grenki.«

Slavi Košir in Fanči Perdih sta pred mikrofonom že dobri znanki
Slavi Košir in Fanči Perdih sta pred mikrofonom že dobri znanki © Mirjam Judež

Septembra sejemo motovilec, špinačo, zimsko solato

»Prve dni septembra se sejejo zimske solate in v pomladnem času bomo imeli glave konec aprila, začetek maja. Berivke, rezivke, rozetaste solate, ko pobiramo rozete ali liste, te solate, ki so odporne na zimo, mraz, pridelujemo skozi celo jesen in zimo in jih tudi tako pobiramo. Če imamo nadstrešek za paradižnik, lahko tam posejemo solate, da bodo malo bolj v zavetju in bomo imeli več pridelka skozi zimo: hrastov list, berivke, ko dejansko lahko liste naberemo in se nam rastline obraščajo. Zdaj je čas za setev motovilca. Tudi pri motovilcu svetujem, da ga sejemo v vrste in ga kombiniramo s solato ali špinačo. Zmešamo semena, sejemo v vrsto in potem solato in špinačo poberemo prej ven, manj bo težav s plevelom, spodaj pa bo lep mlad motovilček, ki se bo razbohotil, ko bo dobil prostor. Jesenske solate, motovilec posejemo po grebenu, da se bo lahko razraščal tudi v kotanjo in tam bodo najlepši motovilčki.«

Špinača ima rada zimo

»Klasična špinača je tista rastlina, za katero je september pravi čas za setev. Želi hladno in vlažno okolje, da bo delala v jesenskem in zimskem času. Lahko jo bomo večkrat porezali (samo liste, ne celih rozet) in do marca, ko začne poganjati v cvet, jo bomo lahko pobrali štiri- do šestkrat. Če špinačo sejemo v marcu, ko je suho in toplo, je ne bomo mogli niti enkrat pobrati, ker bo šla prehitro v cvet. Zaščita špinače pred zimo: pokrivanje ni potrebno. Če želimo špinačo pobirati tudi čez zimo, ko je sneg, zmrzal, naredimo z loki tunele, ki jih postavimo na te gredice, kjer bomo želeli pobirati in v zimskem času prestavljamo tunelček z gredice na gredico, da se nam pod tunelom stopi sneg, da hitreje odmrzne. Vedno pobiramo, ko je temperatura nad ničlo.«

Fanči Perdih
Fanči Perdih © Mirjam Judež
Uši v rastlinjaku

»Letošnje leto je bilo čez dan toplo, zvečer se je močno ohladilo, v takih primerih uši napadejo ne glede na to, kje rastline so (v rastlinjakih ali na prostem). Če dobimo uši v rastlinjak, priporočam ekološko razkuževanje z žvepleno apneno brozgo (vsaj z apnom), s katero operete stene in poškropite tudi tla. To deluje tudi proti škodljivcem. Ko so rastline žive, aktivne, se uši selijo, letijo, prenašajo, ne morete jih čisto pregnati.«



Krompir gnije

»Krompir je treba shraniti v platoje, da bo imel zrak in ga večkrat prebrati. Lahko si pomagate z apnom in ga uporabljate kot razkužilo. Tako se je delalo včasih in je čisto naravno. Krompir je treba skladiščiti v suhi, ne v vlažni kleti.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju