Papež Frančišek | (foto: Printscreen)
Papež Frančišek: Pandemija je priložnost, da postanemo pravičnejši in bolj solidarni
Svet Andrej Šinko
Svet potrebuje pravičnost in solidarnost, z bolj pošteno razdelitvijo virov pa bi lahko postal boljši, je papež Frančišek sporočil v video nagovoru na 75. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Po poročanju Radia Vatikan je opozoril na številne pozabljene, ki so soočeni z epidemijo ali ujeti v vojaške spopade, ter izkoriščane, ki z delom ne zaslužijo dovolj, da bi preživeli. Sveti oče je zato pozval k spremembi družbenega reda, ki bi odgovoril na te in številne druge izzive.
Papež Frančišek je dejal, da pandemija covida-19 postavlja pod vprašaj ekonomski, zdravstveni in socialni sistem ter poudarja našo osebno krhkost. Zato jo vidi kot priložnost za spreobrnjenje oziroma razmislek o načinu življenja, ki povečuje prepad med revnimi in bogatimi.
Pojasnil je, da lahko izbiramo med dvema potema, tisto, ki bo vodila v smeri mednarodne solidarnosti, pravičnosti in miru, ter tisto, ki daje prednost samozadostnosti, nacionalizmu in protekcionizmu. Slednja izloča in za seboj pušča najbolj uboge in ranljive.
Sveti oče se je zato zavzel za krepitev javnega zdravstva, tudi v luči pandemije, da bi vsi prišli do cepiva oziroma potrebnega zdravljenja. Pri tem se je treba upirati skušnjavam, solidarnost pa ne sme biti le beseda, je dejal.
V nagovoru je opozoril tudi na zgrešenost teženja k dobičku in bogatenju. Pri tem je omenil tako imenovano »kulturo odmetavanja«, ki se začne s teptanjem človeškega dostojanstva. Opozoril je na številne izkoriščane, preganjane, tudi zaradi vere, in trpeče zaradi vojaških konfliktov. Slednji po njegovih besedah puščajo dramatičen pečat na človeštvo, in številne prisilijo, da zapustijo domove. Pri tem pa spet postanejo žrtve različnih oblik izkoriščanja. Kar je, kot pravi papež, nedopustno.
»Iz nobene krize ne izideš enak, kot si vanjo vstopil: lahko si boljši ali slabši. V teh kritičnih časih je naša dolžnost, da ponovno premislimo o prihodnost našega skupnega doma in naših skupnih ciljev. To je zapletena naloga, ki od nas zahteva odkritosrčnost in preudarnost v medsebojnem dialogu, kar bi omogočilo multilateralizem in sodelovanje med različnim narodi,« je dejal papež Frančišek in opozoril, da se številni pomembni mednarodni napori, ki naj bi odgovorili na omenjene krize začnejo z velikimi obljubami, a velikokrat ostanejo brez politične podpore. Drugi pa so neuspešni, ker se posamezne države izmikajo odgovornosti.
Kljub temu pravi sveti oče, da je nujno, da pride do zmanjšanja neenakosti. Zato je mednarodno skupnost pozval, da zmanjša ali celo odpusti dolg najrevnejšim državam in tako ustavi ekonomske krivice. Ob tem je spomnil na milijone izkoriščanih otrok, ki prihajajo iz najrevnejših okolij, in so soočeni z lakoto, dostop do izobraževanja pa jim je onemogočen. V zvezi s tem je dejal še, da ni rešitev za to v spodbujanju splava, kar počnejo nekatere države, ampak v večji solidarnosti.
Zato je nujno iskati rešitve za soočenje z revščino, epidemijami in terorizmom, ki predstavljajo primer največje grožnje za mir in varnost. Vendar pa to po besedah papeža ne bo lahko, zlasti zato, ker še vedno teče oboroževalna tekma, ki vključuje jedrsko orožje. Svet tako po besedah svetega očeta zapravlja dragocena sredstva, ki bi jih lahko bolj smiselno uporabil.
