Bog v Slovenski vojski

Slovenija | 22.09.2020, 08:32 Silvestra Sadar Rok Mihevc

Pripadniki Slovenske vojske imajo že 20 let možnost tudi duhovne oskrbe. 21. septembra 2000 je bil podpisan sporazum med Slovensko škofovsko konferenco in Vlado Republike Slovenije, oktobra istega leta pa še med vlado in Evangeličansko Cerkvijo.

Nastal je Vojaški vikariat, ki je organizacijska enota pri Generalštabu. Duhovno oskrbo naših vojakov tako na domačih tleh kot na mednarodnih operacijah in misijah po svetu nudijo vojaški kaplani in pastoralni asistenti imenovanih cerkva, zdaj pod vodstvom vojaškega vikarja Mateja Jakopiča.

Vojaški poklic se razlikuje od drugih po tem, da njegovi predstavniki pri opravljanju poslanstva na kocko postavijo svoje življenje. Duhovno oskrbo slovenskih vojakov, podčastnikov in častnikov tako na domačih tleh kot na mednarodnih operacijah in misijah nudijo vojaški kaplani in pastoralni asistenti. Enoto vodi vojaški vikar. Ledino je zaoral dr. Jože Plut: »Že antični narodi so poznali vojaške duhovnike in svečenike, pozna jih Stara zaveza, imel jih je Karel Veliki, pa Habsburška monarhija in Avstroogrska. Nekateri Slovenci med njimi so dosegli visoke položaje. Med drugo svetovno vojno so jih imeli tako partizani kot domobranci. Svoboda jih je ukinila, osamosvojitev pa jih je vrnila.«

»Dokument iz leta 1991 je predvideval le duhovno oskrbo nabornikov, ne pa pripadnikov stalne sestave, s pogovori leta 1997/98 pa se je pojavila zamisel, da se ta zagotovi obojim. S pomočjo projektne skupine so stvari hitro stekle in leta 2000 je bil v kratki Bajukovi vladi 21. 9. 2000 podpisan sporazum med Katoliško cerkvijo in mesec dni kasneje z Evangeličansko cerkvijo.«

Polkovnik Franc Kalič, načelnik štaba Poveljstva sil SV: »Poslanstvo pastoralnih asistentov vidim v tem, da so med vojaki, da razumejo njihovo dušo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da je vojakom lažje.«

»Od poveljnika enote je odvisno, na kakšen način prepozna prednosti pripadnikov vikariata in na kašen način lahko izboljšajo delovanje njegove enote. V karieri sem bil dvakrat poveljnik kontingenta v KFOR (misija na Kosovem) in ob sebi sem imel dva čudovita pastoralna asistenta, ki sta popolnoma dojemala svoje poslanstvo na pravi način.«

»Pastoralni asistenti so vojaki, ki imajo neke vrste »karierno imuniteto«. Pokazati morajo pogum, da pridejo k poveljniku, da ga opozorijo na tisto, kar bi lahko vplivalo na delovanje enote in odnose v njej. Po drugi strani pa znajo poveljnika obvestiti o tem, če je njegovo sporočilo s strani vojakov napačno sprejeto ali nerazumljeno.«

France Kokalj, pastoralni asistent: »Pastoralni asistentke in asistenti smo laiški teologi, imamo družine. Vikariat je znotraj Cerkve lepa oblika sodelovanja med laiki in duhovniki. Asistenti dajemo večji poudarek nalogi »ministry of presence«, to je služenju z navzočnostjo. Smo na voljo za pogovore, kolege spremljamo tako na vojaških vajah na terenih kot na športnih dneh in družinskih slavjih.«

Milan Pregelj, namestnik vojaškega vikarja: »Tisti, ki smo v vikariatu, smo po samem poslanstvu dolžni zagotoviti duhovno oskrbo tudi pripadnikom drugih verstev in prepričanj tako, da jim omogočimo stik z njihovim verskim predstavnikom, če to želijo.«