Se bo beloruski predsednik Lukašenko ob pomoči Putina obdržal na oblasti?

Svet 17. 09. 2020, 15:21 Andrej Šinko

Belorusija se že od predsedniških volitev, za katere opozicija trdi, da so poneverjene, sooča s protesti. Čeprav naj bi bili ti mirni, se varnostne sile odzivajo z nasiljem, ki je terjalo tudi smrtne žrtve. Oblasti so sicer v teh dneh proti opozicijski aktivistki Mariji Kolesnikovi vložile obtožnico zaradi ogrožanja državne varnosti.

Čeprav je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pričakoval, da se bodo razmere umirile, protestniki vztrajajo, imajo pa tudi podporo mednarodne skupnosti, ki je opozorila na nepravilnosti v volilnem procesu, in Lukašenku ne priznava legitimnosti. Slednji ima podporo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je zaradi tega soočen s pritiski Zahoda, zlasti Nemčije. »V igri je dokončanje plinovoda Severni tok 2, v katerega so težke milijarde vložila ruska podjetja. Zdaj pa nekateri krogi v Nemčiji pravijo, da naj se, tudi zaradi zastrupitve ruskega opozicijskega voditelja, gradnja prekine. In Rusija je v tem primeru šibka, Putin pa mora upoštevati mnenje Zahoda, zlasti Nemčije,« poudarja politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Če je predsednik Putin še pred nekaj časa omenjal možnost ruskega posredovanja v Belorusiji, je to stališče spremenil, in dejal, da mora omenjena zaveznica sama rešiti notranja trenja. Vendar pa pri tem ne gre zanemariti, da naj bi državi pomagal s poldrugo milijardo dolarjev, z Lukašenkom pa naj bi se pogovarjala tudi o dobavi orožja.

Ferfila opozarja, da ima Rusija znotraj Belorusije pomembne gospodarske interese, zlasti na področju energetike. Zato ne izključuje možnosti, da bi Kremelj v državi posredoval na način, kot v Ukrajini. »Če se bodo protesti nadaljevali lahko pričakujemo tudi takšne oblike pomoči, torej nelegalne, preko ruskih plačancev, ruske mafije v Belorusiji in bivših sovjetskih republikah, kjer je ruska manjšina praviloma zelo močna. Tako da absolutno Rusija Belorusije ne bo kar tako izpustila iz rok,« je dejal sogovornik, ki vidi rešitev za Belorusijo v dogovoru o prehodni vladi oziroma postopnem umiku Lukašenka ob koncu mandata, za kar bi se morala dogovoriti režim in opozicija, ob podpori Rusije in pomembnejših zahodnih akterjev.