Jezikovne zagate: »voščiti« ali »čestitati«?

Svetovalnica | 27.08.2020, 10:09 Mirjam Judež

Govorili smo o jeziku. Kako kaj pravilno napišemo, rečemo? Je bolj prav to ali ono? Naša gostja je bila dr. Helena Dobrovoljc, jezikoslovka in slovenistka, ki se ukvarja s prenovo pravopisnih pravil: »Nihče se ne rodi kot govorec knjižnega jezika, razen, če bi se starši z otrokom pogovarjali v knjižnem jeziku, kar pa deluje izumetničeno. Knjižni jezik je naš dogovor, naš izbor vseh tistih sredstev, ki so blizu Primorcu, Prekmurcu, Dolenjcu, Gorenjcu in Korošcu. To je kompromis in mi se ga moramo za dobro sporazumevanje dobro naučiti.« Prek povezave Skype se je z njo pogovarjala Mateja Subotičanec, v pogovor pa se je z jezikovnimi vprašanji vključilo kar nekaj poslušalcev.

Na Inštitutu za slovenski jezik se ukvarjate s prenovo pravopisnih pravil. Imamo tako zastarel pravopis, da ga moramo od temelja prenoviti ali bodo to bolj kozmetični popravki?

»Pravopis, ki ga uporabljamo, je izšel l. 2001, pravopisna pravila pa so bila zasnovana že v 70. letih. Takrat je bil glavno gonilo tega projekta prof. Jože Toporišič. Trajalo pa je kar 10 let, da so ta pravila potrdili. Takrat so bili ideološko bolj zastareli časi, o pravilih so presojali tudi glede na to, kakšne zglede se je izbiralo. Nadzornim organom ni bilo všeč, da je bil objavljen kot zgled »Kocbek«, da je bil premalokrat omenjen »maršal«. Dolga razvojna faza teh pravil nas je pripeljala do tega, da so bila v 90. letih le malo zamenjana, spremenjeni so bili le nekateri zgledi. Aktualizirali so se ponazarjalni primeri, niso pa bila gradiva zasnovana na novo. To sicer zdaj počne pravopisna komisija. Predstavljajte si, da je v teh pravopisnih pravilih pri zgledih za pisanje vejice še kar nekaj takih, ki jih je zapisal Breznik v svojem pravopisu l. 1935. Tam so uporabljene besede, ki jih nekdo sploh ne razume. Npr. »tičnica« (kletka za ptičke). Če želimo res vplivati na boljšo pismenost mlajše generacije, moramo uporabljati take zglede, ki jih pomensko popolnoma razumejo. S te perspektive se mora posodobiti ponazarjalni fond.«

Poslušalca zanima razlika med »voščiti« in »čestitati«.

»Oba glagola sta v slovenščini precej razširjena. Glagol »čestitati« je v rabi precej pogosteje in je bolj univerzalen. »Čestitati« uporabljamo s predlogom: nekomu za kaj. »Čestitam ti za zmago, jubilej, dosežek.« Ljudje »čestitajo za pogum, borbenost, diplomo, magisterij ipd.« Če pa želimo nekomu izraziti dobre želje ob prazniku, takrat voščimo. »Voščim blagoslovljene praznike, srečno novo leto. Voščim lahko noč, dober dan.« V teh primerih »voščim« pogosto zamenjamo z »želim«. »Želim vam obilo sreče v življenju, želim dobro jutro.«« Voditeljica Mateja se je pošalila in dejala: »Čestitam, ker ste tako lepo povedali.«

(Marica) Mladina uporablja besedno zvezo: »ne rabiš mi dati«, jaz pa pravim, da je bolj primerno »ni ti treba dati«.

»»Rabiti« je razširjena raba glagola. To je neknjižna, pogovorna oblika. Mene tudi v pogovornem jeziku kar zmoti. V neknjižnem jeziku to uporablja kar veliko ljudi, v knjižnem jeziku pa je tega zelo malo. To je germanizem. V skladenjski rabi in v slogu se poznajo neposredni prevodi iz nemščine, ki smo jih prinesli tudi v novo dobo.«

(Polonca) Večkrat slišimo uporabo besedne zveze: »brez da bi« namesto »ne da bi«. Kaj je bolj pravilno?

»Predlog »brez« uporabljamo ob samostalniku: »brez odlašanja, brez dvoma«. Kadar uporabljamo glagolsko izražanje, je ustrezno uporabljati »ne«. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in pravopisni slovar pravita, da je to nepravilno oz. celo prepovedano, »ne da bi« je prav.«

(Renata) Kam spada beseda »kul«, ki jo večkrat slišim? Po mojem mnenju sodi v smeti.

»To je pogovorna beseda, ki jo prenašamo iz angleškega jezika. Pomeni, da privlači, zbuja dober vtis, če nekdo reče, da je nek film »kul«. Ko smo sproščeni, ko gre za neformalno komunikacijo, je »ful« in »kul« del te govorice. Tudi pred več desetletji so imeli mladi svojo govorico, morda smo bili mi takrat mladi, pa nas ni tako zmotilo.« 

(Roman) Moti me napačna raba glagola »koristiti«. »Koristiti turistične bone, koristiti dopust«. Mislim, da je to srbizem.

»V preteklosti se je ta glagol v tej besedni zvezi v pomenu »uporabljati, izkoriščati« kar preganjal, zato je v SSKJ v prvi izdaji iz l. 1970 uporabljena oznaka »neustaljena«. To pomeni, da se glagol v tem pomenu kljub prepovedi veliko uporablja. Tako so se jezikoslovci odločili za precej besed, ker imajo očitno neko moč v jeziku. Kasneje, v 2. izdaji SSKJ iz l. 2014, pa so ga že sprejeli v knjižni jezik kot »nevtralno različico«, to je razlog, da se danes uporablja v različnih kontekstih. Kako bi to poskusili razložiti? »Koristiti letni dopust« je za starejšo generacijo nesprejemljiv, je pa izrazito ekonomičen. V jeziku deluje t. i. jezikovna gospodarnost, ko namesto daljše besede raje uporabimo hitro različico. Za »vozne olajšave koristijo vsi učenci« (primer iz SSKJ), je predlagana sopomenka »dobivajo, prejemajo«, ampak v ušesih imamo »koristiti«, ki je zelo razširjen. Tega ne uporabljamo. Če vam ta ni povšeči, je ne uporabljajte in uporabljajte drugo. Jezika se učimo tudi drug od drugega. Pogosteje, ko gledajo ljudje v slovar, več se naučijo jezika.«

(Draguška) Večkrat slišim »našo mnenje«, »vašo delo«. Zelo redko se uporablja genativ: »ne zanikajte svoja čustva«. 

»V knjižnem jeziku je vpliv pogovornih norm in narečja. Ljudje iz gorenjske in osrednjeslovenske regije pogosto rečemo, da je to »velik okn«, »jabuk mi dej«. Ker je v narečjih to tako močno, samostalniki srednjega spola preidejo v moški spol. To je prvina pogovornega jezika, ki se mu izogibamo. Srednji spol je ravno tako lep in ga upoštevajmo. Profesor na univerzi je rad dejal: »Lepo malo nebogljeno je vedno srednjega spola: dekle, dete, tele, žrebe.« Glede rabe rodilnika: treba je negovati lastno zmožnost govorjenja in pisanja v slovenščini. Zdi se mi, da je v šolah premalo pisanja prostih spisov. Šele takrat, ko ne izpolnjuješ nekih rubrik in ne vpisuješ pravih besed v okenca (tega je v delovnih zvezkih precej), ampak moraš iz lastne iniciative napisati besedilo, ki ga učitelj popravi, smo se iz tega ogromno naučili.«

(Darinka) Raba samostalnika »dne« in »dneva«. Imam molitev, kjer piše: »darujem ti dela današnjega dneva«. »Današnjega dne« se mi zdi bolj prav.

»Oboje je ustrezno, smo pa res opazili, da se v nekaterih besednih zvezah pogosteje uporablja ena od variant. To vas je zmotilo. »Čipkarski dnevi«. »Udeležili smo se Čipkarskih dnevov.« Redko bi rekli »Čipkarskih dni«. Pogosto se zgodi, da se ena od možnih variant uporablja pogosteje ob eni drugi besedi. To je pogosto tudi pri imenih krajev: »Gornji Grad, Zidani Most«. Ko sklanjamo »Zidani Most«, rečemo: »Prihajam iz Zidanega Mosta.« Čeprav bi bilo morda bolj pravilno iz »Zidanega Mostu«.«

(Cvetka) Odprtje nove trgovine, nove linije, vabijo na otvoritev. A je to prav?

»Je prav. Otvoritev smo svoj čas preganjali, namesto tega se uporablja odprtje. Otvoritev je precej bolj razširjena med ljudmi. Če bi vsako besedo preganjali, bi ostali s kar bornim naborom. Pri tej je postala že kar »nevtralna sestavina«, marsikoga sploh ne moti. Glagol »otvoriti« nikoli ne uporabljamo, zato je morda moteče. Slovarji tega ne preganjajo, ne odsvetujejo. Preganjanje posameznih besed in popravljanje v javnosti ni korektno, ni jezikovno kulturno. Opozorimo pa lahko na napako na štiri oči.«