Jože Bartolj
Miha Močnik
Tone Gorjup
Človeški posmrtni ostanki v Kočevskem rogu (foto: Uroš Košir)
Človeški posmrtni ostanki v Kočevskem rogu | (foto: Uroš Košir)

Nenavaden prezir 250 žrtev revolucije

27.08.2020, 08:00 Alen Salihović

V breznu 3 v Kočevskem rogu so našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev. Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v oddaji Pogovor o. Slišali je bilo mogoče, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik Jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver, ki je opozorila tudi na molk večine medijev glede teh tem. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali pogovor z dr. Matijem Ogrinom, ki je predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V t. i. breznu 3 so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945.
Brezno 3 se nahaja na območju med Velikim rogom in Starimi žagami, v neposredni bližini partizanske bolnišnice Stari log, kjer je tudi pokopališče tam umrlih partizanov, je pojasnil arheolog dr. Uroš Košir. Preliminarna antropološka analiza kaže, da so bili odkriti posmrtni ostanki približno 250 posameznikov, večinoma civilistov. Za zdaj je znano, da so skoraj vse žrtve moškega spola, vmes je najmanj ena ženska, a jih verjetno ni več kot pet. Mlajših od 15 let ni bilo, kar nekaj oseb pa je bilo v zgodnjih 20. letih, je pojasnil. Našli so tudi okoli 400 gumbov, večinoma civilnega porekla, nekaj tekstila, žlic, glavnikov, ogledal, osebnih predmetov, rožnih vencev in svetinjic, večinoma slovenskih. Prav tako so odkrili delčke časopisa, je dodal Košir.

Selekcijo koga umoriti je pripravila Ozna, pomoč pri transportu do morišča je opravljal Knoj

Po besedah vodje policijske akcije sprava Pavla Jamnika so za to grobišče sicer prve informacije dobili že leta 2002, vendar so se ob tedanjih preiskavah gibali približno 500 metrov od vhoda. V času preiskovanja knjige zapornikov, ko so pregledovali navedbe v zvezi z lokalnimi zapori Ozne po Sloveniji, so ugotovili, da so v novomeških zaporih septembra 1945 opravili selekcijo tistih, ki jih bodo izpustili, in tistih, ki jih bodo odpeljali na morišča. Vsaj nekaj teh so odpeljali tudi v to brezno, je povedal Jamnik.
V okviru preiskave so po besedah Jamnika že pred časom uspeli govoriti s pripadnikom 1. bataljona Knoja, ki je opravljal prevoze in natančno opisal, kako so ti potekali. Pojasnil je, da je zapornike sam vozil do določenega mesta, kjer so jih prevzeli slovensko in jugoslovansko govoreči partizani in jih odpeljali naprej. Selekcijo je opravljala Ozna, pomoč pri transportu do morišča je opravljal Knoj, je med drugim povedal Jamnik.

Kakšne odgovore naj bi dalo novo morišče?

Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in morišč dr. Jože Dežman je ob tem poudaril, da Kočevski rog v zadnjih letih dobiva povsem nove dimenzije. Odkritje predmetov nakazuje, da so v breznu pod Krenom predvsem srbske in črnogorske žrtve in da je grobišče in morišče slovenskih vojnih ujetnikov najverjetneje v Macesnovi gorici. Tudi tokrat odkrito morišče pa bi utegnilo podati enega od odgovorov na vprašanje, kaj se je po vojni zgodilo z novomeško domobransko skupino.

Nova odkritja bi morala prispevati k temu, da bi končno spregovorili vsi tisti, ki so bili del takratnih dogajanj

V Sloveniji prevladuje kultura pozabe in ne kultura spomina pa je glede precejšnjega molka večine medijev o novem množičnem grobišču dejala Valič Zverova. »V zadnjih letih je spet prisoten strah za katerega smo bili prepričani, da ga bo po osamosvojitvi Slovenije vse manj, ampak žal je ta proces ravno obraten. In na eni starani bi takšna odkritja morala prispevati k temu, da bi končno spregovorili vsi tisti, ki so bili del takratnih dogajanj na takšen ali drugačen način, sploh pa tisti, ki so morali prostovoljno ali pa pod prisilo, proti svoji volji sodelovati pri izvajanju teh množičnih umorov. In na drugi strani imajo svojci žrtev pravico čim prej izvedeti ali mogoče tam ležijo njihovi sorodniki, se pravi je potrebno poskrbeti za DNK analize, ki bodo omogočile poimenovanje žrtev z imeni in priimki, kar bo žrtvam vrnilo osnovno človeško dostojanstvo, njihovim potomcem pa možnost, da izžalujejo, da prižgejo svečko, lučko na mestu, kje se je ta zločin zgodil,« je povedala. Kritična je bila tudi, da tematika povojnih pobojev ni prav ovrednotena v šolskih programih. »Preko izobraževanja in spoznavanja skupne preteklosti mladi spoznavajo stranpoti, zablode zgodovine, njene temne strani in se skušajo iz nje nekaj naučiti,« je dejala.

»Večinski medijski prostore je za te zadeve bolj ali manj nedostopen. Simptomatično je, da recimo neki »kolesariat« dobi več prostora in je glavna tema v osrednjem dnevniku nacionalne televizije kot pa neko dostojno obeleževanje evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Tako tistih, ki so trpeli v nacionalnem socializmu, fašizmu in komunizmu in mislim, da to ni prav,« je še povedala dr. Andreja Valič Zver.

Spomenik uničenim in prezrtim knjigam

Skupina akademikov in drugih strokovnjakov humanističnih ved je na predsednika republike Boruta Pahorja naslovila pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem. Predsednik je pobudo, ki so mu jo predstavili dr. Boris Golec, dr. Luka Vidmar in dr. Matija Ogrin podprl. Slednji je sicer za naš radi dejal želijo s pobudo za postavitev spominskega znamenja slovenskim in drugim knjigam, ki so bile prepovedane, uničene ali niso izšle zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih političnih sistemov 20. stoletja, opozoriti na neizmerno kulturno škodo, ki so jo v našem prostoru v času pred lastno državnostjo in suverenostjo povzročila nedemokratična ravnanja in ideologije vse od 16. stoletja naprej.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika, Pogovor o

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju