Vztrajali bomo, da se iznesejo vse žrtve!

Slovenija | 06.07.2020, 06:35 Alen Salihović

»Nekdanji anonimni ljudje, zgolj številke, ki so pripadali osovraženemu razredu, rasi ali narodu, spet vstopajo v človeški svet. Z njimi vstopamo vanj tudi mi vsi, vključno s tistimi, ki so ukazali ali izvrševali pomore.« Tako je v petek popoldne na pogrebu 12. žrtev revolucije na pokopališču v Dolnjem Logatcu dejal duhovnik profesor Janez Juhant. »Današnji pokop je sicer majhen, vendar trden korak v smeri normalizacije naše domovine,« pa je dejal Robert Albreht. Po 75. letih so tako neznane žrtve položili k dostojnemu počitku.

12 dvanajst moških, starih med 20 in 50 let, ki so bili zvezani z rdečo telefonsko žico in ustreljeni v glavo naj bi najneverjetneje bili umorjeni 21. junija 1945. Domačini so sprva verjeli, da vedo, kdo so umorjeni, a je rezultat identifikacije pokazal, da nihče od včeraj pokopanih ni bil identificiran kot njihov sorodnik.

Juhant je v pridigi dejal, da z dostojnim pogrebom dokazujemo, da iz herojev, komisarjev, sekretarjev, razrednih sovražnikov, kulakov in verskih blaznežev postajamo ljudje. »Pri nas so bili oboji, krvniki in žrtve v glavnem katoličani, med žrtvami pa še najbolj kmetje, podjetniki, samostojne osebe s srcem za dom in rod. Rablji so ubili v sebi svoje božje in človeško dostojanstvo in potem je bila odprta široka pot, ki vodi v pogubljenje; ne le pogubo drugih, pač pa tudi v pogubljenje njih samih,« je dejal in spomnil na besede modreca, ki je poudaril, da so duše pravičnih v božji roki. »Za rajne, ki jih po 75 letih s sveto mašo in opravilom za rajne pokopavamo velja to v dvojnem smislu. Pokojni mučenci so živeli iz vere, da so v božjih rokah,« je povedal Juhant in spomnil na grozote med in po drugi svetovni vojni, ko je brat dvignil roko nad brata in po vojni zakrivil tolike smrti, begunstva in pohabljanje človeških duš. »V teh stiskah so številni in tudi Vi, ki Vas danes pokopavamo, ostali zvesti, odgovorni za dom in rod. Odgovornost za Vas pa prevzemamo zdaj tudi mi. Ta odgovornost do Vas in vseh drugih žrtev je zaveza, da ostajamo tudi danes mi zvesti Vam, Bogu, domu in rodu. Zavezuje nas k resnici, pravičnosti ter zvestobi narodu in Cerkvi,« je v pridigi poudaril Juhant.

Zbrane je na pogrebu nagovoril Robert Albreht: »Z veliko pozornostjo pričakujemo tudi pričetek del v Macesnovi gorici v Kočevju, kjer je velika gotovost, da se nahaja več tisoč pomorjenih Slovencev. Prav tako pa tudi v Logatcu v bližnji prihodnosti načrtujemo iznos posmrtnih ostankov iz logaških brezen. Težko je verjeti, pa vendar samo streljaj od naselja po jamah še vedno ležijo ostanki žrtev okrutnih povojnih pobojev. Vztrajali bomo, da se iznesejo vse žrtve in da se jih dostojno pokoplje. Vsako leto pred praznikom Vseh svetih se tudi mi zberemo na Cesarskem vrhu na kraju zločina in zmolimo za pomorjene. Vsakič smo se spraševali, kdaj jih bomo pokopali? Mar je res potrebno, da ležijo po hladnih predalih nekje na sodni medicine? Ne vemo, kdo so njihovi sorodniki, hkrati pa smo njihovi sorodniki vsi mi. Vsi, ki smo tu, vsi, ki nas združuje ta kruta rana, zadana slovenskemu narodu. Lahko so naši strici, stari očetje, bratje?... Dolžni smo jim, da jih na civiliziran način pokopljemo. Da jih z blagoslovom položimo v slovensko zemljo. Pot do izvedbe današnjega pokopa je bila dokaj zapletena in je bilo potrebno veliko potrpežljivega in preudarnega dela, trkanja na razne naslove, dopisovanja... Vodilo pa nas je prepričanje, da je vsako odlašanje s tem dejanjem tako rekoč podaljševanja zločina in da je na nas velika odgovornost, da to uredimo. 29 let čakanja in pasivnosti je bilo odločno preveč. Današnji pokop je izrednega pomena, saj je to po 75 letih prvi pokop žrtev povojnih pobojev v logaški občini. Je pa to šele prvi kamenček v razbiti mozaik trpljenja, ki se bo počasi a vztrajno sestavljal. V občini je bilo namreč po vojni pomorjenih skoraj 500 oseb, povečini mladih. Njih trupla ležijo širom po Sloveniji, od Teharij, Hrastniškega hriba do Kočevskega roga, po breznih kraških jam. Srčno upamo, da bodo vsi nekoč deležni dostojnega, civiliziranega pokopa. Današnji pokop je tudi sicer majhen, vendar trden korak v smeri normalizacije naše domovine. Potrebno jih bo seveda še mnogo.«

Pogrebno slovesnost so pripravili Območni odbori Nove slovenske zaveze Vrhnika, Logatec, Horjul, Šentjošt, Borovnica, Zaplana in Preserje.