Pred in po posvečenju kaos, v svetih trenutkih pa mir v srcu ...

Cerkev na Slovenskem | 05.07.2020, 07:00 Rok Mihevc

Nedelja mineva v znamenju novih maš. Kar pet jih je danes – v Dolu pri Ljubljani, na Jesenicah, na Kokrici, v Šentjerneju in v Šentvidu pri Stični, ena bo čez teden dni v Jaršah pri Domžalah, zadnja pa oktobra v Mariboru.

Mašniško posvečenje je bilo v ponedeljek na praznik sv. Petra in Pavla, dopoldne v ljubljanski stolnici, popoldne še v novomeški. Sestra novomašnika Blaža Franka Maja Simončič je za naš radio spregovorila o občutkih, ki so jo porajali ob tem, ko je brat tudi zares postal duhovnik... »V resnici sem še sama sebe presenetila, kako sem bila mirna. Pred mašo je bil kaos, pa tudi po maši, tudi med mašo s tremi majhnimi otroki, a v sebi sem bila mirna in vesela.«

Na vprašanje, kako je sprejela njegovo odločitev za duhovništvo, iskreno pove, da ji najprej ni bilo najbolj lahko. »Še posebej, ker je bila ta njegova odločitev zame presenečenje. Kar nekaj ovir in strahu sem morala premagati in se jih naučiti prepustiti. Me je večkrat prešinilo, kdo sem jaz, da bi odločala, kako naj Blaž živi in po kateri poti bo srečen. Lahko samo zaupam v to.« Kaj pa nečaki pravijo, imajo že občutek, da gre za bolj »posebnega strica«? »Ja, mislim, da počasi že dobivajo ta občutek. Najprej jim je bilo nekako samoumevno, sedaj ko vidijo vso praznovanje v Šentjerneju, pa se mi zdi, da je to še en korak naprej in vse skupaj rata bolj oprijemljivo in se jim zdi nekaj posebnega in imenitnega, da je stric duhovnik.«

Ob njem, kot bratu duhovniku se uči sprejemati in odločati po svoji vesti. »Da sem lahko žalostna, me je strah, sem vesela, a da se znam v posameznem trenutku odločiti tako, da sem v svojem srcu mirna. Modrost, ki se jo je moral on naučiti in se jo jaz učim ob njem. Ob tej njegovi poti je bila ta odločitev tudi zame šola za življenje, kako zaupam, kako prepuščat in kako brezpogojno ljubiti. V mojem primeru moža, otroke, starše...«

Meni, da je lahko njegova zgodba in zgodba vseh drugih novomašnikov, lep zgled tudi za fante, ki se še odločajo za duhovni poklic. »Je pa res, da te odločitve vsekakor niso lahke. Vsi poskušamo prepoznavati Božjo voljo, prepoznavati ta klic in temu slediti. Si samo želim, da bi se še več mladih odločalo za to. Kljub temu, da je pot duhovništva drugačna, je lepa.«

FOTOGALERIJA MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA V LJUBLJANI

FOTOGALERIJA MAŠNIŠKEGA POSVEČENJA V NOVEM MESTU