Veleposlanik Jakob Štunf pri papežu Frančišku | (foto: Vatican media)
Kdaj kakšen slovenski politik v Vatikan?
Svet Marta Jerebič
Potem ko je ukrepe, ki jih je sprejela zaradi novega koronavirusa, začela sproščati Italija, jih je tudi Vatikan. Kljub temu ni posebne gneče pred baziliko sv. Petra in vatikanskimi muzeji, nam je povedal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf. Z njim smo se pogovarjali o papeževih sporočilih v zadnjih tednih, zanimalo pa nas je tudi, ali so v bližnji prihodnosti v načrtu kakšni obiski predstavnikov Slovenije v Vatikanu.
Pandemija koronavirusa je preprečila marsikateri dogodek. Tudi v prihodnje bo pri načrtovanju potrebna precejšnja prilagodljivost. »Upam, da bodo junija prihodnje leto, ko bomo praznovali 30. obletnico slovenske samostojnosti, okoliščine omogočale izvedbo kakšnega večjega kulturnega dogodka, tudi slovesne zahvalne maše, če pa bo mogoče, pa tudi organizacijo kakšne znanstvene konference,« je povedal veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf. Epidemija je tudi v Vatikanu skoraj povsem ustavila osebna srečevanja in dvostranske obiske. »V tej fazi tako zaenkrat še ni napovedanih kakšnih dvostranskih srečanj oziroma obiskov slovenskih predstavnikov v Vatikanu oziroma pri Svetem sedežu, vendar razmisleki v to smer ob sproščanju razmer postajajo spet bolj aktualni.«
Papež je v zadnjih mesecih podal kar nekaj sporočil. Kritik, ki smo jih bili vajeni v preteklosti na njegov račun, pa tokrat ni bilo zaslediti. »Lahko rečemo, da se je papež Frančišek v obdobju te krize s svojimi sporočili pokazal kot velik in odgovoren voditelj. Vsi ti pozivi so šli ves čas v smeri sodelovanja in solidarnosti. Ves čas je poudarjal, da moramo kot človeštvo stopiti skupaj. K temu lahko dodamo njegove pozive k odpisu dolga najbolj revnim državam in poziv h globalni prekinitvi vojaških spopadov.«
Kot je še dodal veleposlanik Štunf, papež in Katoliška cerkev po pandemiji ne želita biti zgolj opazovalca dogajanja, ampak sooblikovalca nastajajoče nove realnosti, zlasti na področju gospodarstva, izobraževanja mladih in okoljske problematike. Pa se bo svet kaj naučil iz te preizkušnje? »Zdi se mi, da je človekov spomin precej kratkotrajen in predvsem sposoben velike selektivnosti. Ljudje hitro pozabimo ali poskušamo pozabiti.« Kljub temu bi lahko eno od spoznanj bilo, »da ni nihče nedotakljiv in neranljiv, da je vse in da smo vsi na nek način med seboj povezani, da smo, kot je rekel papež, vsi v istem čolnu.«
Veleposlaniku Jakobu Štunfu lahko prisluhnete na tej povezavi.
