Duhovnost je temeljni odgovor na negotovost časa

Pozitiva 11. 06. 2020, 18:00 | Nataša Ličen

Kdor ima oseben odnos z Bogom, kdor je v duhovnosti, mu je dan globlji stik. Tako poimenovane čudne čase takšen lahko mirneje preživi, ko je pri drugih zaznati strah in negotovost.

Dr. Bogdan Polajner, univ. dipl. psih, je bonding psihoterapevt, z njim smo se pogovarjali v oddaji »Via positiva.«

Ubogljivost, posebnost Slovencev, ki se je tokrat izkazala za dobro, nam je v zadnjih tednih prišla zelo prav.

»Misel, da bo država za vse poskrbela, je iluzorna. Ubogljivost, posebnost Slovencev, nam je v teh tednih prišla zelo prav. Dobro smo se prilagodili na omejitve. Slovenci smo evropski vaški posebneži. Desetletja nazaj, ko je iz zahodnega sveta tudi blizu nas grozila bolezen HIV je našo državo obšla. Na srečo se bolezen ni razširila, kot drugje. Podobno se izkazuje z zadnjo epidemijo zaradi virusa. Morda smo Slovenci zdravstveno bolj osveščeni, kar je pokazala tudi raziskava vrednot pred nekaj desetletji, ko smo na vrh, v samo špico, ob družini postavili tudi zdravje.«

Srčno upam, da bodo ogromna sredstva, sproščena po svetu, dovolj učinkovita zavora, infuzija, da svetovni, gospodarski, socialni organizem ne bo doživel kapi.

»Čutil sem, da tokrat mi nismo na vrsti.«
Globoko zaupanje v življenje prinese oseben odnos z Bogom. Bolj čutimo, razumemo, slišimo, dobimo neko osebno gotovost. Lahko živimo in preživljamo tudi čudne, stresne čase, mirneje.

»Zdravilo ne sme biti bolj škodljivo od bolezni same. Široki družbeni ukrepi za omejitev širjenja bolezni, med katerimi so bili povsem ustavljene gospodarske panoge, gibanje in družbeno življenje, so še pod vprašajem, ne vemo kakšne bodo iz vidika socialnega prepada posredne posledice. V to šele vstopamo, zato srčno upam, da bodo ogromna sredstva, sproščena po svetu, dovolj učinkovita zavora, infuzija, da svetovni, gospodarski, socialni organizem ne bo doživel kapi. Da bo ta elektrošok, če govorim v simboliki, deloval in bo bitje svetovnega srca deloval naprej, prav tako bo naprej krožila tudi finančna kri, da ne bodo propadala podjetja in z njimi tudi utrip življenja po družinah. To bi bila lahko še večja tragika.«

Kdor živi duhovno življenje, si vsake toliko vzame čas za praznoto, ki pa ni prazna. Tišina je lahko zelo polna.

Ljudje imamo radi poznano, ker to vliva zaupanje. Toda, preveč monotonosti pa postane moreče. »V življenju nastopi doživljajska praznota, tudi brez izrednih dogodkov, kakršna je bila socialna izolacija. Temu je treba biti na nek način kos. Temeljni odgovor je duhovnost. Tišina je lahko zelo polna, če doživljamo Božjo navzočnost kot prijetno, toplo. Samota ni problem, problem je osamljenost.«

»Če doživljamo toplino v srcu, ljubečo navzočnost, je praznota nujna, brez katere ne moremo. Brez nje postanemo prazni, zgolj zunanji, prazni aktivisti, ob čemer se ne počutimo dobro. Zato, kdor živi duhovno življenje si vsake toliko vzame čas za to praznoto, ki pa ni prazna.«