Dr. Bogdan Polajner: »Pomembno je, da lahko pokažem, izkričim tisto, kar čutim!«

Svetovalnica | 01.06.2020, 10:26 Mirjam Judež

Postavitev katerekoli težje diagnoze povzroči pri bolniku čustveno stisko, jezo, šok, žalovanje … Kako poteka proces sprejemanja vseh teh čustev, smo govorili v Svetovalnici, v kateri je bil naš gost dr. Bogdan Polajner, univ. dipl. psihoterapevt iz združenja Bonding. »Pri nekaterih bolnikih je trajalo nekaj let, da so prepoznali, da je življenje lahko kljub bolezni lepo. Najtežje je narediti bitko s samim s seboj, da hočem živeti in bom živel! Stroka je tu premalo zraven, obstajajo pa poti, da se tem pacientom in njihovim družinam strokovno pomaga.« Z bonding psihoterapevtom dr. Polajnerjem se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Bonding psihoterapija

»Bonding psihoterapija je v svetu poznana že 60 let, v Sloveniji pa zadnjih 20 let. Specifična je po tem, da je usmerjena v telesno delo. Ni le sedenje in govorjenje, ampak je veliko vaj, s katerimi dosegamo čustveno odprtost in pa fizično bližino med udeleženci, ki je spoštljiva. Ključno pri tem je, da bazična čustvena stanja, problematiko, ki jo nekdo prinese v skupino, osebno trpljenje, duševno ranjenost, ... da tisto krepimo z glasnim izražanjem svojega doživljanja. Ko človek naleti na problem (npr. težka diagnoza), na to reagira z reakcijami, ki so »doma« v malih možganih. Ali smo agresivno napadalni (boj) ali pa bežimo. To je evolucija dala človeku kot osnovo. V kolikor ne povežemo malih možganov s korteksom, bo človek razdvojen, se bo boril, bežal ... Rezultati Bonding psihoterapije so dobri, lepi, v bistveno krajšem času se dosegajo velike spremembe. Z meseci lahko nekaj dosežeš, kar bi po kakšnem drugem pristopu lahko trajalo nekaj let.«

»Bonding psihoterapija ni namenjena le celjenju ran, ampak je njen smisel, da zvišamo dobro počutje, okrepimo sporostitve notranje ljubezni, dvignemo kakovost življenja.«

Ko izveš za hudo diagnozo

»Ne gre le za lastno diagnozo, ampak tudi za tebi ljubljeno osebo, družinskega člana, ki je soočen s težjo diagnozo (rak, slepota, mišična distrofija, multipla skleroza, invalidnost ...). Pri svojcu se dogaja podobno kot pri neposredno prizadeti osebi. Vsi bodo trpeli, vsi bodo travmatizirani, v stresu, tudi njim je treba pomagati. To je danes šibka točka, ko govorimo o celostni obravnavi, rehabilitaciji. Dobro je, da smo kot država temu zavezani, veliko je narejenega, trudijo se zdravstvene ustanove, bolnice, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, ... Le še ta dva kamenčka bi bilo dobro integrirati, da bi družini dali status, ki ji gre in da bi bilo več pomoči pri čustvenem prebolevanju težke diagnoze.«

»Če si dovolimo jezo glasno izkričati, pride do notranje pomiritve, prijetnega počutja, ki dovoljuje, da se ljubezen notranje še bolj sprosti. Končne besede nima žalost, jeza, strah, ampak ljubezen.«

Odzivi bolnikov na Bonding psihoterapijo

»Svoje vtise o terapiji so izrazili ljudje z mišično distrofijo. Odzive bolnikov s to težko boleznijo bi lahko prevedli na katerokoli težko bolezen (raka, invalidnost, ...). Povedali so, da se sprva niso želeli pogovarjati z nobenim. Nekaj mesecev je trajalo, da so lahko poslušali nasvete in navodila zdravnika, da so lahko sprejeli bolezen. Pri nekaterih je trajalo nekaj let, da so prepoznali, da je življenje lahko kljub bolezni lepo. Smisel lahko poiščeš tudi v drugi obliki. Bolniki sporočajo, da je najbolj pomembno, da se ne predaš depresiji, ampak se sprijazniš, pomiriš z diagnozo. Najtežje je narediti bitko s samim s seboj, da hočem živeti in bom živel! Stroka je tu premalo zraven, obstajajo pa poti, da se tem pacientom in njihovim družinam strokovno pomaga.«

»Pri nas odkrivamo to, da depresija v globini ni žalost, ampak potlačena jeza in brez zunanje pomoči se težko razreši.«

Potrebujem psihiatra. Kam se lahko obrnem?

»Možnosti je kar veliko. Fakulteta za psihoterapevtsko znanost opisuje razne modalitete, tam lahko dobite neposredne stike, telefone, kontaktne osebe. Ministrstvo za delo ponuja razne delavnice za pomoč osebam, družinam. Ministrstvo za zdravje se zelo trudi, direktorat za javno zdravje, tudi k nam lahko pridejo in poskusijo, če jim ta metoda ustreza. V obdobju današnje tehnike z lahkoto najdete kopico dobrih naslovov, tudi združenje Bonding psihoterapevtov Slovenije izvajamo delavnice. Če ste vključeni znotraj programa Ministrstva za delo ali Ministrstva za zdravje, lahko dobite pomoč brezplačno. Pri nas dosegamo dobre rezultate, ko gre za temeljne travme oz. dogodke (npr. smrt mame v otroštvu).«

Končne besede nima žalost, strah, jeza, ampak ljubezen!

»Pri nas odkrivamo to, da depresija v globini ni žalost, ampak potlačena jeza in brez zunanje pomoči se težko razreši. Človek težko dovoli samemu sebi, da izrazi jezo, ki ni nasprotje ljubezni. Ta jeza je resničnost doživljanja, ko si človek dovoli, da izrazi jezo, žalost, strah ... Če si dovolimo jezo glasno izkričati, pride do notranje pomiritve, prijetnega počutja, ki dovoljuje, da se ljubezen notranje še bolj sprosti. Končne besede nima žalost, jeza, strah, ampak ljubezen. Velikokrat ne moremo do tega, če si dopovedujemo, da jeze ne smemo čutiti. To je, ko se individualno pogovarjamo, stvar pripravljalnih pogovorov, ne še Bonding terapije. Invididualna priprava traja kar nekaj časa, preden se potem človek priključi skupini. Nekdo potrebuje nekaj mesecev, drugi nekaj let. Bonding psihoterapija ni namenjena, da simptomatika trpljenja ugasne, ampak končno je, da zvišamo dobro počutje, da okrepimo sporostitve notranje ljubezni, dvignemo kakovost življenja, to so ti notranji cilji, ne samo celjenje ran.«

Za čustveno zdravje je ključno troje: prepoznati, kaj doživljamo, izraziti čustva in sprejeti osebno resnico

»Če človek osebnostno zmore, ima podporo doma, lahko naredi nekaj tudi sam, brez Bonding psihoterapije. Ključno za čustveno zdravje je troje.

1. Prepoznati in ozavestiti, kaj doživljamo: žalost ali jezo? Nekega čustva ne smemo imeti za prepovedano, slabo. Čustev ne smemo ločiti na pozitivna in negativna. Čustva pri novorojenčku so prijetna ali neprijetna, to je edina prava, najbolj osnovna klasifikacija. Če bom zaradi jeze agresiven, napadalen, je to nekaj negativnega, ni pa jeza zaradi tega negativna. Čustva so izven etičnega področja, so bolj temeljna. 
2. Izraziti, pokazati čustva. Najhuje trpi tista oseba, ki mora tiho trpeti, notranje jokati. Pomembno je, da lahko pokažem, kar čutim. 
3. Da si lahko dovolim, da je to moja osebna resnica in da to sprejmem.«