»Domovina je samo ena, ni samo ozemlje, ni samo politični sistem, je tudi nekaj intimnega, čustvenega«

| 18.06.2020, 15:27 Marcel Krek

V dvorani Zavoda sv. Stanislava je v sredo potekala okrogla miza z naslovom Skupaj za skupno dobro ob 30-letnici demokratičnih procesov. Dogodek je potekal v času devetdnevnice pred dnevom državnosti. Gostje dr. Ljubica Jelušič, dr. Jože Možina, dr. Ernest Petrič in dr. Žiga Turk so podali razmišljanja o skupnih imenovalcih v naši državi, o pomenu civilne družbe, o zgodovinskih vidikih razvoja države in o tem, kaj jim pomeni domovina. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

»Heimat« in »Vaterland«
Dr. Ernest Petrič je v začetku pogovora pojasnil razliko med nemškima terminoma Heimat in Vaterland, ki sicer oboje pomenita domovino. Pojasnil je, da je Vaterland država v tistem prvem pomenu besede, za katero gremo tudi v boj, Heimat pa, da je: »Tisto čustveno, kar te povezuje z okoljem, tradicijo, ljudmi in njihovimi navadami. S tem, da si Slovenec, da želiš živeti po slovensko.« Tudi Jelušičeva, Turk in Možina so izpostavili čustveno komponento domovine kjer se počutimo varno.

Neizmerna moč molitve
Gostje so omenili pomembnost tovrstnih srečanj in spomina na začetek slovenskih demokratičnih procesov. Jelušičeva je bila kritična do števila tovrstnih dogodkov, ki da jih je premalo. Težavo vidi v tem, da danes ljudje domovino vidijo kot nekaj samoumevnega, a da temu ni tako: »Domovino gradimo vsak dan, vsi skupaj. Vanjo je potrebno tudi marsikaj vložiti,« je povedala. Dr. Ernest Petrič je poudaril tudi pomen molitve in posta za domovino, ki ima svoje začetke v letu 2011. Takrat se je še kot predsednik ustavnega sodišča maše udeležil kot edini predstavnik države: »Počutil sem se kot predsednik ustavnega sodišča vseh Slovencev. Bilo je čudovito,« in dodal: »Danes, nekaj let kasneje je udeležba predstavnikov države kar spodbudna.« Dodal je, da molitev za domovino predstavlja razvoj naroda v nacijo, ki se zaveda same sebe. Moč molitve in posta za domovino je izpostavil tudi dr. Možina.
Gostje so se v nadaljevanju dotaknili skupnih imenovalcev, ki jih imamo, zgodovinskih procesov in delitev, ki so jih prinesli s seboj, vprašali so se, kako je z demokracijo in njenim razvojem in kako usodna je razdeljenost v politiki.

Petrič: »Ni potrebno, da smo enotni, pomembno je, da drug drugega spoštujemo!«
Ob razmisleku o skupnih imenovalcev vseh Slovencev je dr. Žiga Turk spomnil na vrhunske dosežke, ki se jih veselimo skupaj, od kuharjev, ki so pred nekaj dnevi osvojili Michelinove zvezdice, do športnikov, ki nas s svojimi rezultati pogosto navdajajo s ponosom. Dr. Možina in Jelušičeva pa sta kot element vezi izpostavila slovenski jezik. »Jezik je tisto, kar nas je zamejilo, a nas hkrati notranje bogati,« je dejal dr. Možina in dodal, da kot narod nismo obstali zaradi velikih bojišč in vojskovodij, temveč zaradi kulture, katere baza je jezik, ki se je povezal s krščanskim izročilom. »Dolžnost nas vseh je skrb za slovenski jezik, predvsem mediji in stroka se morate truditi za razvoj jezika,« je povedala profesorica obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Dr. Petrič je razmišljal o narodovi razdeljenosti. Povedal je, da ni pomembno, da smo vedno enotni, da so različna mnenja nekaj normalnega, kar je resnično pomembno, je to, da se medsebojno spoštujemo. S tem se je strinjal tudi dr. Možina, ki je dodal, da »tisto kar nas ločuje, nikoli ne sme biti materija sovraštva. Za to ni nobene potrebe, čeprav se zdi, da se tako Slovenija kot svet premikata ravno v to smer.« Dr. Turk je dodal, da bi bila za resnejšo soočanje idej nujno potrebna uravnoteženost nasprotujočih si mnenj. Podobno je razmišljala tudi dr. Jelušičeva: »Naš ključni problem je, da se ne znamo pogovarjati z vrednostnimi koncepti,« je povedala. »Slovenci smo do svoje države prišli po lastni volji.«
Sogovorci so se ustavili ob demokratični volji Slovencev za svojo državo. Ob tem je dr. Možina izpostavil, da so številne nacije do svojih držav prišle z vojnami in političnimi odločitvami drugih držav, Slovenci pa smo do svoje države prišli po lastni volji in spomnil na neprimernost omalovaževanja osamosvajanja Slovenije z desetdnevno vojno in dodal, da je bila Slovenija napadena vse od maja 1990, ko je bila izvoljena prva demokratična vlada, ki jo je hotela komunistična partija Jugoslavije razorožiti. »Mislim, da je treba izpostaviti in enkrat za vselej povedati, da slovenskih katoličanov - sicer utišanih - takrat jih je bilo okoli 70 odstotkov, povečini ni bilo treba nič prepričevati, niti za demokracijo, niti za samostojno Slovenijo, ampak so pravzaprav od leta 1945 to čakali.« Dr. Žiga Turk pa se je spomnil vseh, ki so v koncu 80. let zvestobo obljubili nacionalni osamosvojitvi pred partijsko kariero in tako poskrbeli za velike premike. To generacijo je označil kot »veliko generacijo«. Tega obdobja se je spomnil tudi dr. Možina, ki je izpostavil pogum te generacije v časih, ko se je takratna federativna oblast bala prihajajočih demokratičnih procesov, ki jih je želela preprečiti s povečanjem prisotnosti tajne policije. Dr. Petrič je poudaril, da danes, ko imamo svojo državo, tudi sami nosimo vso odgovornost za prihodnost: »Če bomo nekaj zamočili, bomo sami. Usoda je v naših rokah. Prvič v 2000 letni zgodovini imamo svojo državo in to je velika odgovornost.«

Demokracija pomeni svobodo
Gostje so razmišljali o položaju demokracije v Sloveniji. Dr. Petrič je demokracijo označil kot proces dozorevanja: »Da je ta proces uspešen, so pa potrebne nekatere stvari, ki ta proces spremljajo: vladavina prava, zavest ljudi, da je tu pravo, da je tu pravosodje, sodstvo, ki mu lahko zaupaš, ki meri vatle na vse strani enako. Izredno pomembna stvar je tudi svoboda medijev. Neodvisnost medijev, medijev, ki jim lahko zaupaš.« Dodal je še, da reševanje problemov s strani različnih političnih opcij ni »nobena katastrofa«, da je to normalno v vseh demokracijah. Svoje razmišljanje o delovanju demokracije je predstavil tudi dr. Turk, ki je dejal: »Ali demokracija funkcionira ali ne, se izkaže v tem, ali ima rezultate. Rezultate v tem smislu, da ima oblast nadzor in da se različne veje oblasti med seboj nadzorujejo. Nadzor med seboj morata ohranjati tudi pozicija in opozicija. Potrebno je vključevanje izmenjavanje oblasti med seboj.« Dodal je še, da za je za razvoj demokracije v Sloveniji nujno potrebno okrepiti zavest o tem, da je to najboljši politični sistem, kar smo ga do zdaj poznali, in da poveličevanje prejšnjih sistemov ni na mestu.

Sklepne misli gostov bi lahko strnili kot spodbudo k medsebojnemu spoštovanju vseh, k čim boljšemu sodelovanju, tudi med nasprotujočimi si stranmi, in poziv k resnosti trenutka, v katerem smo se kot narod znašli. A dr. Ernest Petrič je za konec spomnil, da smo bili Slovenci izzivom navadno kos, kadar smo le stopili skupaj. MK