Robert Božič
Boštjan Smole
Rok Mihevc
Stroka enotna: Vložni listi, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi (foto: ARO)
Stroka enotna: Vložni listi, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi | (foto: ARO)

Stroka enotna: Vložni listi v domovih za starostnike niso bili črni seznami

10.06.2020, 15:04 Alen Salihović

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Predstojniki posameznih bolnišnic, zdravniki, zdravniške organizacije in državni organi so v v včerajšnjem javnem pismu poudarili, da stojijo na stališču, da je bila obravnava oskrbovancev v Domih starejših občanov v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna. »Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO-jev v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so po našem mnenju neresnične in zlonamerne,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je na današnji novinarski konferenci poudaril, da označbe, kot so črni seznami starostnikov ali seznami smrti, ki so zaokrožili v javnosti, s strokovnega in etičnega vidika ne držijo. "Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Ko sem jih pregledoval, nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi," je zagotovil.

Na tem listu piše mnenje konzilija, ne piše direktiva ali ukaz konzilija.

Kot je dodal direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman, je na t. i. vložnem listu konzilij zdravnikov pripravil povzetek bolnikovih bolezni in mnenje, kakšna obravnava bi bila za takega oskrbovanca najprimernejša v primeru okužbe z novim koronavirusom glede na spremljajoče bolezni in glede na to, kako verjetno je, da je bolnik v zadnjem obdobju življenja glede na njegove paliativne bolezni. "Na tem listu piše mnenje konzilija, ne piše direktiva ali ukaz konzilija," je bil jasen Rozman.

80 odstotkov umrlih s covidom-19 je res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah skuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.

Problematiko epidemije v domovih za starejše je nedavno obravnaval tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Kot je sklepe danes povzel predsednik društva dr. Radko Komadina, so bili vložni listi dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. V društvu pričakujejo, da bodo pred kratkim odrejeni zdravniški nadzori ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev. Strokovni svet je poleg tega še ocenil, da so domovi za starejše zaradi starajočega se prebivalstva, ki potrebuje nego, nezamenljivi, a jih bo treba redefinirati v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. "Opozarjamo tudi na nemogočo prostorsko situacijo v vsaj nekaterih domovih in na premajhno število zdravstvenih delavcev v njih," je še izpostavil dr. Komadina. Prav tako v zdravniškem društvu poudarjajo, da zdravje ne sme biti gospodarska kategorija.

Posamezniki z boleznijo, ki jo je načeloma možno zdraviti, preprečiti napredovanje ali smrt, sodijo v bolnišnico. Okužba sama po sebi pa še ni indikacija za sprejem v bolnišnico.

Dr. Poredoš se je dotaknil tudi očitkov, da vseh okuženih oskrbovancev niso sprejemali v bolnišnico. "Posamezniki z boleznijo, ki jo je načeloma možno zdraviti, preprečiti napredovanje ali smrt, sodijo v bolnišnico. Okužba sama po sebi pa še ni indikacija za sprejem v bolnišnico," je pojasnil. Kot je še poudaril, bolnišnice ne morejo biti "neki azili", kjer bi se bolnike sprejemalo samo zato, da se okužba ne bi prenašala po domovih.

Dr. Rozman pa je komentiral podatek o številu umrlih starostnikov. Pojasnil je, da je 80 odstotkov umrlih s covidom-19 res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah skuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.

Povsem sprevrženo je, da se obtožuje na podlagi neke statistike in na podlagi neke statistike začne obtoževati konkretne zdravnike, da so naredili nekaj narobe ob tem pa tisti, ki obtožuje pojma nima, kaj je bilo narobe.

Ker je nedavno neupravičeno kritiko na račun zdravnikov in njihovega dela v domovih za starostnike na eni od televizij izrekel prav njihov kolega Dušan Keber je danes jasno na to kritiko odgovoril koordinator urgentne medicine v UKC Ljubljana dr. Peter Radšel. "Mnenje vsakega zdravnika v tej temi ni enakovredno. Eni zdravniki se s tem srečujemo leta in leta, svak dan, vsako uro, skoraj vsako minuto, nekateri zdravniki pa se s tem ne bodo srečali nikoli v svoji karieri," je povedal. Radšel je opozoril še, da je, bilo to prvo takšno sodelovanje z domovi za starostnike in da so tudi zaradi komunikacijskih težav med epidemijo vsakega pacienta pregledali in spisali priporočila za zdravnike, ki bi prvič prišli z njim v stik, in kakšni naj bi bili rezultati zdravljenja, če bi zboleli za covidom -19. "Pri tem nismo spustili etičnih meril," je poudaril.

Vodja laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo ter predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti dr. Alojz Ihan pa je opozoril, da se v trenutnih razmerah mešata dva vidika: analiza minulega dela z analizo krivde ter, da gre pri tovrstnem poročanju za sprevrženo dejanje: »Povsem sprevrženo je, da se obtožuje na podlagi neke statistike in na podlagi neke statistike začne obtoževati konkretne zdravnike, da so naredili nekaj narobe ob tem pa tisti, ki obtožuje pojma nima, kaj je bilo narobe. To je nekaj, kar je sprevrženo.«

Ni prav, če umirajoče v bolnišnico odpeljemo le zato, da tam umrejo, tega si večina med njimi tudi ne želi.

S poročilom za medije pa se je odzval tudi predsednik Komisije RS za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč. Ponovil je stališče komisije, da starost bolnikov ne sme biti razlog za odklonitev potrebnega zdravljenja. "V primeru, ko je zdravljenje smiselno, ga je potrebno omogočiti vsakomur, ko pa se življenje izteka in ga nobeno zdravstveno ukrepanje ne more več izboljšati, je njegovo instrumentalno vzdrževanje le še etično neprimerno mučenje odhajajočih, ki pa jim je namesto tega potrebno zagotoviti vso potrebno paliativno oskrbo. Ni prav, če umirajoče v bolnišnico odpeljemo le zato, da tam umrejo, tega si večina med njimi tudi ne želi," je zapisal Voljč, ki vseeno predlaga, da skupina neodvisnih strokovnjakov presodi strokovno primernost kriterijev, po katerih se je vnaprej odločalo o tem, za koga je bolnišnično zdravljenje primerno in za koga ne. Po njenem mnenju ne bi bilo prav, če ne bi izkoristili priložnosti in se iz ugotovljenih napak bolje pripravili na morebitni nov val epidemije, je še zapisal.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Zdravstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. trpi za hudo okužbo na obrazu

Upokojeni papež Benedikt XVI. trpi zaradi virusne okužbe na obrazu, kar mu povzroča hude bolečine, stanje pa se je poslabšalo po smrti brata Georga. O tem danes poroča nemški časnik Passauer Neue ...

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

O avtorju