Kako delo Beneške komisije vidita Petrič in Trstenjakova

Slovenija | 06.06.2020, 09:54 Alen Salihović

Vlada je konec prejšnjega meseca v Beneško komisijo imenovala svetovalca predsednika Boruta Pahorja Ernesta Petriča, za njegovo namestnico pa nekdanjo generalno pravobranilko na sodišču Evropske unije Verico Trstenjak. Prvi je za naš radio dejal, da gre za pomembno institucijo, Trstenjakova pa je zapisala, da ima komisija bolj neformalno, kot formalno moč.

Beneška komisija prispeva k razširjanju evropske ustavne dediščine, ki temelji na osnovnih pravnih vrednotah celine. Še vedno nudi tudi ustavno »prvo pomoč« posameznim državam. Beneška komisija igra edinstveno in neprecenljivo vlogo na kriznih žariščih in pri preprečevanju konfliktov s pomočjo izgrajevanja ustavnosti in dajanja nasvetov. Da ne gre za politično levo ali desno usmerjeno komisijo je za naš radio dejal njen član Ernest Petrič, ki je dodal, da si že 30-let prizadeva biti neodvisen: »Pa me včasih eni silijo na desno, drugi na levo, ozmerjajo pa, če se le da, eni in drugi, ker nisem nekako dovolj njihov. Zato še toliko bolj cenim, da smo v primeru te funkcije pokazali eno zrelost.«

Dodal je, da je beneška komisija organ Sveta Evrope. »Praviloma naj bi v takih institucijah kadar je obravnavana kakšna zadeva iz njegove države, član iz te države bil izločen ali pa vsaj zadržan. Ampak jugovzhodno in vzhodno od nas so številni problemi na pravnem področju vladavine prava in včasih si upam trditi, da naše specifike, ki so izšle iz drugačnega pojmovanja prava, še ko sem jaz študiral na pravni fakulteti je bila temeljna teza: pravo je sredstvo v rokah vladajočega razreda, to je proletariat, partija zato, da zagotavlja svojo oblast.«

Ker je v Sloveniji še torej veliko preteklega Petrič sklepa, da bo njegovo delo v komisiji zanimivo. Verica Trstenjak pa je zapisala, da ji bo delo v Beneški komisiji omogočilo, da uporabi svoje znanje glede človekovih pravic, pravne države, demokracije. »Beneška komisija je v bistvu še en dodatek Evropskemu sodišču za človekove pravice. Komisija ima, po moji oceni, bolj neformalno, kot formalno moč. Kljub temu pa lahko veliko prispeva k boljšemu delovanju pravne države in spoštovanju razmerij med vejami oblasti v vseh državah članicah. To pa v Beneški komisiji niso le države članice EU, ampak še drugi, ki so v Svetu Evrope ( npr. Tudi Rusija in Turčija) in še nekatere druge ( npr. tudi ZDA, Tunizija). Komisija tudi nima na razpolago sankcij, kot jim ima npr. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ali še bolj izrazito Sodišče EU v Luksemburgu glede držav članic EU, ki lahko državi izreče tudi 100 milijonske kazni.«

Po besedah Verice Trstenjak je bistveno, da se vse države obravnavajo z enakimi kriteriji. V javnosti se včasih pojavlja občutek, da je več kršitev v nekaterih bivših socialističnih državah, vendar je na stanje pravne države treba biti pozoren v vseh državah. »Moja želja je, da Slovenije v okviru Komisije ne bo treba obravnavati in bomo sami z demokratičnimi postopki uspeli zagotoviti ustrezno raven pravne države.«

Kot zanimivost je Trstenjakova omenila to, da bo na junijski seji obravnavan postopek glede Malte: položaja varuha človekovih pravic, neodvisnosti sodišč in tudi obveznosti spoštovanja odločb ustavnega sodišča. Sodelovanje v tej komisiji ni plačano. Kot je dejal Petrič bosta s Trstenjakovo prejela zgolj dnevnice po slovenski zakonodaji tako, da pomirja vse, ki menijo, da se je za to funkcijo odločil iz koristoljubja.