Monika Mohar: »Tudi s pomočjo zemlje in rastlin smo lažje prebrodili to krizo.«

Svetovalnica | 27.05.2020, 10:55 Mirjam Judež

O balkonskem cvetju in rožah je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah je bila naša gostja. Z Robertom Božičem, ki je Svetovalnico vodil, sta ugotovila, da smo v izzivu letošnjega leta začeli rožam posvečati več pozornosti: »Včasih smo rekli, da za rože ni časa, da bo teklo po fasadi ... A letos so ljudje poiskali korita, stara 20 let in jih zasadili. Človeka po vsem slabem nekaj lepega zelo poboža. Res lepo je videti hišo, ki je ocvetličena.«

Za mešane zasaditve so primerna daljša korita z vodno rezervo

"Večina ljudi ima svoje zasaditve na svojih mestih, tudi zelenjava je že posajena in zna se zgoditi, da se bo zaradi rast upočasnila zaradi še nizkih temperatur. Rastlinam lahko pomagamo samo z gnojenjem. Včasih so sadili pelargonije, običajno rdeče, bršljinke, nageljne, potem pa so si te gospe na vaseh izmenjevale rastline. Zadnjih 20 let prihajajo trendi iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in tudi pri nas so se pojavile mešane zasaditve. Ni vsaka roža primerna za mešano zasaditev. Če imamo klasična korita 60 cm dolga, široka 15-18 cm, lahko notri posadiš 3 rastline, kaj več nima smisla. Če imaš korita z vodno rezervo, so zgoraj precej širša in daljša, tja lahko zasadimo več rastlin in delamo mešane zasaditve. Vse rože se ne prenašajo dobro. Treba je upoštevati, da imajo enako potrebo po vodi, da niso vse za na sonce ali za v senco, treba je poznati zdravje rastline. Naj stranke vprašajo za nasvet. Pomembna je lega, kjer bodo rože, pa tudi barva fasade. Zasaditve naj bodo mešane, pisane, ne pa tudi kičaste."

Za nas vrtnarje je bilo zelo dobro leto. Kriza je prisilila vsakega, ki ima vsaj zaplato zemlje, da je posadil zelenjavo, rože. Vrtnarji smo veliko pomagali, ogromno prodali.

Kako prepoznati dobro zemljo?

"Dobra zemlja je temelj našega uspeha. Dobra zemlja ne sme zasmrdeti po fekalijah, ko jo odpremo. Naj bo pravilna mešanica šote, bele gline in ostalega substrata. Ne sme biti suha in ne premokra. Ko jo daš v pest, ne sme ostati stisnjena, pa tudi ne povsem razpasti. To strankam na vrtnariji pokažem. Vreča dobre zemlje stane 11, 12 evrov. Rajši investirajmo v zemljo kak € več, da ne bomo razočarani."

Kdaj odstraniti ostanke narcis?

"Načeloma se počaka, da listje začne rjaveti, potem se jih odstrani. Liste narcis se poveže, zaveže v fige, ker se na ta način skladišči, si pripravlja zalogo za drugo leto. Če narcisam prehitro porežemo liste, prihodnje leto ne bodo cvetele. Je pa res, da je v listju narcis, ki ne propadejo tako hitro, gojišče polžev."

So korita z vodno zalogo boljša?

"Bolj so praktična, rastline (npr. bršljinke) se v njih drugače obnašajo. V 80 cm dolgem koritu, kamor zasadim 6 rastlin, imamo vodne zaloge za 4,5 litre vode, kar je veliko. Tam rastline naredijo kapilarne koreninice in te črpajo to vodo. Manj je treba zalivati, ne pa preveč. Treba je »naštudirati« ta korita z vodno rezervo. Če mislimo, da pri teh koritih voda ne bo tekla po fasadi, se motimo. Tudi iz teh korit višek vode odteče. Meni so še vedno zelo ljuba stara glinena korita na kakšni stari hiši. Rastlina in korito drug drugega podčrtata, zakaj bi jih skrivali?"

Kako pravilno pristopati k zalivanju balkonskih rož?

"Na izpostavljene lege sadimo rastline, ki so primerne za na dež. Rastline z dvojnimi cvetovi: dvojne bršljinke, pelargonije, fuksije, dvojne streptokarp z občutljivimi listi - to vse so rastline, ki jih sadimo na okenske police in naj bodo zaščitene pred padavinami in vetrom. Če rože na nepokritem balkonu zaliva dež, je treba pogledati, da se ne naredi plesen, uši. Zasaditve vsaj 2-3x na teden pogledamo. Odvečno vodo odlijemo. Če jih zalije dež, ne pridejo hranila zraven. Po dežju dodamo gnojilo, ker dež spere hranilne snovi iz zemlje in zasaditve ne bodo lepe. Priporočam gnojenje 1-2x na teden, gnojilo v zrnih, ki ga dodamo v zalivalko ali gnojila, ki so narejena iz kopriv in naravnih pripravkov."

Zalivanje s kvasom, mlekom in čajnimi vrečkami? Zakaj pa ne? Z olupki banan previdno!

"Trenutno je »v modi« zalivanje s kvasom, ki ga stopimo v vodi. Ni narobe. Če stvari rastejo, zakaj pa ne, kvas ima dovolj hranil. Rastlinam ne bo škodoval. Svetujem, da dve koriti zalivate s kvasom, ostale pa ne in opazujete, če bo razlika. Koliko kvasa dodamo? V deset litrov vode bi dala četrtino kocke kvasa npr. 2x na teden. Moja tašča je zalivala rastline z razredčenim mlekom in ni bilo čisto nič narobe. Nekateri mleko uporabljajo za zaščito paradižnikov, da ne pride plesen prehitro, ker mleko čez naredi »film«. Pri zalivanju z usedlino čaja ne vidim težav, banane pa so obdelane s konzervansom tiabendazol in s tem ne bi zalivala rož."

Pomembno se mi zdi, da smo »prizemljeni«, da so naše roke v zemlji in zdi se mi, da smo tudi s pomočjo zemlje in rastlin lažje prebrodili to krizo. Ljudje smo res izkoristili ta čas, ki nam je bil podarjen, da smo se bolj srečali z naravo.

»Ušivo« leto

"Letos se pojavljajo uši na rastlinah, ki so sicer zdrave. Svetujemo redno pregledovanje, pomembna je higiena rastlin, da odmrle dele nesemo na kompost ali celo uničimo, če je kakšna bolezen. Če so škodljivci, ukrepamo. Če je hud naval, gremo v kmetijsko apoteko, pomaga tudi Biokil. Če je tega malo, se pobere tudi na roke. Če ukrepamo prepozno, so naše zasaditve zaključile sezono."

Adijo, komarji!

"Dišeče pelargonije ali »roženkraut«, kot jim rečemo - to rastlino imajo naše babice, ta spomin oz. vonj nas odnese v otroštvo. Če podrgnemo po listu dišeče pelargonije, se sprostijo eterična olja. Iz njih delajo repelente proti komarjem."

Je še čas za balkonske zasaditve?

"Naj pridejo na vrtnarije, izbira konec maja je bolj skromna, pa vendar! Naj si kupijo rožo, jo opazujejo. Če ni cvetoča, naj bo pa dišeča. Sadimo zase, ne zaradi sosedov!"