Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Pozitiva | 20.05.2020, 12:27 Nataša Ličen

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj virtualni stik.

Digitalno okolje vse prevečkrat enačimo le s številom pametnih telefonov in z urami, ki jih preživimo na njih. »Dejstva so drugačna«, pravi dr. Krištof Zevnik, dr. dentalne medicine, ki smo ga povabili v oddajo »Via positiva«. Dodaja: »Digitalizacija pomeni preskok, v smislu uporabe računalnika in naprednih tehnologij, da človek lahko napreduje, se bolje uči in bolje izrabi svoj čas. Tu je še veliko rezerv. Prav epidemija je pokazala nujnost teh sprememb. Upam, da se bodo nekatere stvari, ki so se izkazale za koristne, obdržale, se še izboljšale, in se prenesle v obstoječi pedagoški proces v Sloveniji.«

   Slovenija je, po mojem mnenju, na prelomnici, pred odločitvijo, kaj bo naredila s seboj in z zdravstvenim sistemu. Rešitve so enostavne, le bolnika, njegove pravice ter koristi, je treba postaviti na prvo mesto.

»Spoznali smo, da ni samo fizični kontakt tisti, ki pripomore k dodani vrednosti učenca, predvsem pa učitelja v procesu poučevanja. Zahodno evropski modeli so pri tem naprednejši, več uporabljajo to tehnologijo, jim pa Slovenci kar dobro sledimo.«
Kaj pa komponenta časa?
»Časa je bilo v minulih tednih zaradi epidemije več, izkazalo se je, da različne obšolske dejavnosti lahko zadovoljivo tečejo, vsaj do določene mere, tudi preko videokonferenc. Priročno posebej za tiste, ki živijo v oddaljenejših krajih. Seveda ni nadomestilo, je pa lahko koristno dopolnilo.«

Hvala Bogu, če nas v času epidemije ni bolel zob!
»Zobozdravstvena dejavnost sodi med področja medicine, pri katerem je velika možnost prenosa okužbe. Zobozdravniki smo bili zato podvrženi strogim ukrepom. V to bomo morali (in smo že) vložiti veliko moči in energije, za vnovično normalno delo. Prilagodili se je treba in zagotovo bomo uspešno prešli tudi te čase.«

V Sloveniji vendarle nimamo tako slabega zdravstva, kot ga včasih prikazujejo, le poiskati je treba prave informacije.

Dr. Krištof Zevnik si že vrsto let zelo odkrito in s številnimi instrumenti prizadeva, v pogosto ne-transparentni medijski krajini pri nas, predstaviti boljše rešitve od obstoječih v zdravstvenem sistemu. Zaradi izpostavljenosti je bil deležen tudi deskriditacij. A vztraja.

»Dobivam veliko klicev in prošenj za sodelovanje. S kolegi smo namreč že leta 2012 ustanovili spletno skupnost za neposredno naročanje materiala pri proizvajalcih. Smo ena redkih skupnosti, ki deluje na takšen način. V Sloveniji pa vsekakor edina. Skupnost se je razvijala počasi, njena značilnost je, da preprosto posameznik težko kupi posamezni zdravstveni material pri proizvajalcu. Kot bi recimo, hoteli kupiti avto pri nemškem proizvajalcu, kar seveda ni mogoče, če pa bi jih kupili sto ali tisoč, pa bi nam seveda prisluhnili. Podobno je v našem primeru, v zdravstvu. Od začetka se pri skupnosti, pri platformi Medikont (gre za zaprto skupnost) ukvarjamo s sistemskimi težavami, ki so značilni za Slovenijo. V naši državi velja popolna nekonkurenčnost na zdravstvenem trgu, nedostopnost in s tem povezani problemi pri skupinskem naročanju zdravstvenega materiala.«

Ne vemo, kje točno preplačamo zdravstvo in kje se v njem izgublja denar. Preden obtožujemo, preverimo, kje se zaradi sistema denar izgublja. To je bistvo. Potem šele bomo lahko stopili na pot boljših rešitev.

Platforma Medikont je še vedno tako nov, drugačen koncept poslovanja in združevanja, da klasični dobavitelji tega ne zaznavajo kot konkurenco, ki bi jih lahko ogrožala. "Naša zakonodaja je namreč tako »rigidna«, da v državnih zdravstvenih ustanovah teče vse preko javnih naročil, toliko je »hiperbirokratiziranosti«, ki zamegljuje bistvo, to je, da zdravnik za svojega bolnika dobi kakovosten zdravstveni pripomoček in po ugodni ceni. Zdravnik tako dejansko tudi pripomore k učinkovitemu ravnanju z javnim denarjem, ki ga davkoplačevalci zberemo z vsakomesečnim prispevkom. S tem zdravniki konkretno prispevamo tudi k boljši oskrbi bolnikom, ne pa k debelejšim denarnicam dobaviteljev.«

"Slovenija je, po mojem mnenju, na prelomnici, pred odločitvijo, kaj bo naredila s seboj in z zdravstvenim sistemu. Ljudje se čutijo nesvobodni v smislu koriščenja svojih zdravstvenih pravic, po drugi strani pa prav oni s plačevanjem davkov prispevajo vsak mesec denar za zdravstvo, ker si želijo pravočasno do kakovostnih zdravstvenih storitev."

Slovenija ima malo časa za prilagoditev, se bo pa morala. »Če se ne bo, bo to prineslo samo še dodatne velike finančne izgube. Rešitve so preproste in enostavne, če na prvo mesto postavimo bolnike in njihove pravice, ne glede na to, pri katerem zdravniku se zdravijo. Le tako bomo prišli do svobode slehernega, ki nam je zagotovljena po ustavi. Zavedati se moramo izjemne moči, ki jo ima vsak od nas, prehitro se prepustimo politični in drugi histeriji, zaradi katere še bolj trpijo prav najbolj prizadeti, ki že danes potrebujejo zdravniško pomoč.«

»V Sloveniji vendarle nimamo tako slabega zdravstva«, je v pogovoru poudaril dr. Krištof Zevnik, »kot se včasih zdi preko zgodb, predstavljenih in objavljenih v medijih, le poiskati je treba prave informacije. Imamo številne požrtvovalne in strokovne ljudi, zdravnike in ostalo zdravstveno osebje, ki konkurira svetovnemu nivoju, le sistem jih morda ne podpira prav ali ne dovolj.«