Starši so se čez noč prelevili v pedagoge

Slovenija | 19.05.2020, 19:48 Blaž Lesnik

V učilnice so se včeraj vrnili učenci prvih treh razredov osnovnih šol ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Ob tem se odpira cela vrsta vprašanj: zakaj samo prva triada, kako življenjski so ukrepi in kaj vodstva šol ter pedagoške delavce čaka 1. septembra. O vsem tem je svoj pogled predstavil ravnatelj osnovne šole Škofljica Roman Brunšek, ki pravi, da so učitelji in starši v tem času opravili izjemno delo, zdaj pa bi bilo dobro, da se učenci vrnejo v šolo.

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj Brunšek meni, da ob takšnem sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. »Po mojem bi bilo bolje, če bi prišli v šolo vsaj vsi učenci od prvega do petega razreda, kajti ti otroci potrebujejo varstvo, razlago, prav tako tudi socialne stike. Gre za drug psihološki model obnašanja, obenem pa so tudi starši opravili zelo veliko delo pri poučevanju na daljavo. Zdaj so utrujeni in morajo v v službe. Vse pohvale tudi vsem učiteljicam in učiteljem, ki so se tako rekoč čez dan prelevili iz učiteljev v učilnicah v učitelje na daljavo in to svoje delo ob vseh družinskih stiskah odlično opravili. Po mojem bi bilo zdaj dobro, da pridejo otroci v šolo.«

Kako življenjska so pravila omejevanja?
Če pogledamo okolico, se otroci družijo povsod, niso več tako zadržani ne preplašeni, socialnih stiskov na ulicah, v trgovinah je veliko. »Zato se mi ne zdi več smiselna delitev na manjše skupine, ki predstavlja za šole izredno veliko težavo. To pomeni zelo veliko kadrovsko obremenitev za učitelje, saj nam v resnici za razširjen program zmanjka učiteljev«, pravi ravnatelj Brunšek. Na OŠ Škofljica imajo 11 oddelkov prve triade, sedaj so morali oblikovati 22 skupin s prav toliko učitelji samo v prvi triadi.
Zalo težko pa je sploh pri manjših otrocih nadzorovati njihove medsebojne stike. »V šoli imamo otroke, ki so razposajeni, radovedni in iskrivi. Seveda so se držali navodil in oznak. V razredu je bilo sorazmerno zelo lahko, saj so mize razdeljene. Toda ko so prišli ven, na prosto, na igrišče, je bližina prijatelja nehote takoj vabila. Tukaj pa mislim, da bomo morali biti življenjski in upoštevati, da so to otroci«, meni ravnatelj.

Šolanje na daljavo tudi v prihodnjem šolskem letu?
Veliko nelagodja je med starši sprožilo ugibanje o tem, da se bo šolanje na daljavo po poletnih počitnicah utegnilo nadaljevati. Ravnatelj Roman Brunšek razmišlja o več scenarijih. »Prvi, ki si ga vsi želimo, je, da se 1. septembra vrnemo k začetku pouka po ustaljenih tirnicah, tako kot je bilo pred 13. marcem. Vsi učenci, brez delitve na manjše skupine, brez zelo strogih dodatnih varnostnih ukrepov, brez zaščitnih mask za učitelje, ki pomenijo psihično in fizično obremenitev, kajti govoriti osem ur z masko res ni lahko.« Seveda pa nihče ne ve, kako se bo razvijala epidemija. Ostaja upanje, da bo drugi val pljusknil mimo nas, če se bomo še naprej obnašali odgovorno.
Če pa bi bilo potrebno še naprej izvajati določene oblike pouka na daljavo, bo potrebno zelo natančno razmisliti, za katere učence, katerih starostnih skupin. »Tu je tudi vprašanje različnih družin: imamo družine, kjer so starši intelektualci, ki otroke lahko pripravijo na vse, obvladajo vse predmete na predmetni stopnji. Nekateri jih pač žal ne. Drugo vprašanje so seveda službe staršev – kaj pomeni ta vidik za otroke, ki bodo sami doma? Tu so še sociološki in psihološki vidiki...«

Kako je s tehnično opremljenostjo za pouk na daljavo?
»V tem obdobju so se učitelji znašli na hitro: vsa pohvala. Prav tako tudi staršem: neverjetni so bili! Ne samo, da so skrbeli za otroke, jih varovali, poučevali,... ampak so se nekateri za nekaj tednov prelevili v prave pedagoge, klicali so na šolo z vprašanji, kaj lahko storijo, da bo vse teklo še bolje, kako lahko izboljšajo svoje pristope, zakaj jih otrok ne posluša, kako jih lahko motivira... A to je bilo tokrat. Če bomo s 1. septembrom začeli s poukom na daljavo, pa vsi otroci potrebujejo računalnike, za katere bi bilo dobro, da poskrbimo univerzalno. Ob računalniku pa seveda tudi določeno tehnično podporo. Zdaj smo se preko videokonferenc znašli vsak po svoje. Potrebno bi bilo pripraviti univerzalne šolske programe, za katere vemo, kako delujejo in na katere učence tudi pripravimo.«

Ostaja še ogromno nerešenih vprašanj
Bistveno je, da ohranimo optimizem, zaključuje ravnatelj OŠ Škofljica: »z odgovorno držo poskušamo pripeljati učence v šole 1. septembra s čim manj stresa, čim bolj po starem in z mislijo, da bomo tisto, kar smo zamudili, zelo hitro nadoknadili. Če smo ohranili zdravje v Sloveniji, smo naredili največ.«