V spomin dr. Francetu Berniku: Bogat življenjski opus sklenjen - zapisana beseda pa ostaja!

Naš gost | 18.05.2020, 08:21 Mateja Subotičanec

Spominska oddaja Naš gost je tokrat prinesla pogled na delo in življenje literarnega zgodovinarja in pisatelja akademika dr. Franceta Bernika. (1927 – 2020). Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2003 pa njen častni član. Leta 1997 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

V pogovoru za Radio Ognjišče, (posneli smo ga leta 2013), se je dr. France Bernik spominjal obdobja, ko je bil iz političnih razlogov umaknjen z Univerze v Ljubljani. Tri leta in pol je bil brez službe, ker ni bil na pravi politični liniji, to obdobje je bilo treba nekako preživeti. Z razdalje let zdaj na ta čas gleda bolj prizanesljivo, dodaja pa, da je verjetno mladost obdobje, ki omogoča težje udarce lažje prenesti.

Akademik dr. Bernik v knjigi Kronika mojega življenja (izšla je pri Slovenski matici) omenja 2500 oseb, največ je slavistov, znanstvenikov, literarnih kritikov in tudi politikov.

Kronika mojega življenja je zanimivo branje, saj nam kaže zgodovinsko obdobje skozi oči opazovalca. Opazovalca, za katerega lahko rečemo, da ni sebe silil v ospredje, ampak je popisoval stvari, kot so se zgodile.

V politiko se ni nikoli hotel aktivno vključiti, predvsem zato, ker mora biti predsednik akademije verodostojen in nadstrankarski. Ostajati mora verodostojen. Po besedah dr. Bernika verodostojnost najhitreje človek izgubi prav v politiki.

Odklanjal je članstvo v strankah, čeprav je bila njegova intimna opcija seveda pomladna. Veliko simpatijo je imel do pomladnih strank in tudi leta osamosvojitve je doživel z velikim navdušenjem in strinjanjem.

Spominjal se je pogovora s takratnim predsednikom Akademije Milčinskim ob organizaciji simpozija ob obletnici rojstva Frana Ramovša. Ob pripravi glavne dvorane je dr. Bernika v prostoru zmotil kip Josipa Broza Tita. Nasprotno je bil Milčinski drugačnega mnenja. A je v pogovoru z Milčinskim dr. France Bernik vendarle dosegel, da so kip diktatorja zamenjali s slovenskim največjim pesnikom Prešernom.

O lustraciji v tistih prelomnih časih, so mnogi govorili, da ni mogoča, dr. Bernik pa pravi: "Nemogoče je mogoče. To, da Slovenija ni izvedla lustracije, je bila velika napaka, ki nas še danes drago stane. Če bi politikom prejšnjega režima onemogočili za nekaj let delovanje v politiki, bi bila naša pot v pravo demokracijo bistveno lažja."

Pomanjkanje lustracijske zakonodaje v 90. letih je velika pomanjkljivost naše države, kajti ostale vzhodne države, denimo Češka, Poljska , Madžarska so lustracijo izpeljale. Po mnenju dr. Bernika se politiki totalitarnega kova znajo prilagoditi na vse razmere in kako prepričljivo znajo širšo brezumno javnost prepričati, da so demokrati.

Znanstveno polje dr. Franceta Bernika je bila slovenska književnost, zlasti 19. in 20. stoletja v evropskem kontekstu. Med prvimi se je po drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpretacijo, pozneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripovedne proze pa dognanja sodobnega pripovedništva, so zapisali na spletni strani SAZU.

To, da Slovenija ni izvedla lustracije, je bila velika napaka, ki nas še danes drago stane. Če bi politikom prejšnjega režima onemogočili za nekaj let delovanje v politiki, bi bila naša pot v pravo demokracijo bistveno lažja.

France Bernik je bil velik poznavalec Ivana Cankarja. Z njim se je ukvarjal vse življenje, od začetka do konca. O zadnjem Cankarjevem delu je zapisal: »Podobe iz sanj so organski zaključek Cankarjevega razvojnega loka njegove umetnosti in bodo taki ostali. Kot da bi Božja previdnost izbrala in mu dodelila v zadnjem obdobju življenja poslanstvo njegove velike umetnosti, ki naj jo imenujemo tako ali drugače, pove vse: Mati, Domovina, Bog; ali pa Življenje, Mladost in Ljubezen, kar je približno isto kot tisto prvo imenovano.«

France Bernik je objavil več kot štiristo znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah. Napisal je šestnajst knjig: Lirika Simona Jenka (Ljubljana, 1962), Fran Levec (Ljubljana, 1965), Cankarjeva zgodnja proza (Ljubljana, 1976), Simon Jenko (Ljubljana, 1979), Problemi slovenske književnosti (Ljubljana, 1980), Tipologija Cankarjeve proze (Ljubljana, 1983), Ivan Cankar - Monografska študija (Ljubljana, 1987), Slovenska vojna proza 1941-1980 s soavtorjem Marjanom Dolganom (Ljubljana, 1988), Slowenische Literatur im europäischen Kontext (München, 1993), Študije o slovenski poeziji (Ljubljana, 1993), Ivan Cankar - Ein slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus (München, 1997), Obzorja slovenske književnosti (Ljubljana, 1999), Spektrum ustvarjalnosti (Ljubljana, 2004), Simon Jenko - Monografija (Maribor, 2004), Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Od 1992 do 2002 (Maribor, 2005), Ivan Cankar - Monografija (Maribor, 2006).

Dr. France Bernik je prejel več nagrad in priznanja: leta 1997 mu je apostolski nuncij v Sloveniji vročil papeško Red sv. Gregorja Velikega z veliko srebrno medaljo in listino o imenovanju za viteza komendatorja.

Prejel je naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999). Med odlikovanji omenimo še red dela z zlatim vencem (1987), odlikovanje reda. sv. Fortunata (1993) in še druge.

Dr. France Bernik se je od nas poslovil, njegov opus pa ostaja z nami. Gotovo ga bodo brali vsi, ki jih resno zanima slovenska literatura in njen velikan Ivan Cankar.