Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović
Krizmena maša (foto: Škofija Koper)
Krizmena maša | (foto: Škofija Koper)

V Kopru danes krizmena maša

Slovenija | 28.05.2020, 11:35 Marta Jerebič

Zaradi epidemije koronavirusa krizmenih maš na veliki četrtek ni bilo. Škofje jih bodo darovali v teh dneh oziroma tednih. Blagoslovili bodo krstno in bolniško olje ter posvetili sv. krizmo, duhovniki pa bodo obnovili svoje duhovniške obljube. V soboto bo krizmena maša v mariborski stolnici za celotno mariborsko metropolijo, slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. V novomeški stolnici bo 13. junija, v ljubljanski pa 17. junija. Že danes je krizmeno mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Duhovniki se niso mogli zbrati pred začetkom velikonočnega časa, zbrali pa so se pred koncem velikonočnega časa, pred binkoštmi: »Nismo se pridružili apostolom pri zadnji večerji, pridružujemo pa se jim, ko v isti dvorani zadnje večerje pričakujejo prihod Svetega Duha,« je dejal škof Jurij Bizjak in izrazil upanje, da bi Gospod poslal svojega Duha in prenovil obličje zemlje. V pridigi je namreč govoril o preizkušnji koronavirusa. »Lahko rečemo, da smo z nekaj praskami odnesli celo kožo. Preizkušnja nikakor ni končana, sprejemamo pa jo že veliko lažje, ker vemo, kako se ji zoperstavljati.«

Po besedah škofa Bizjaka nas je korona naučila marsikaj dobrega in koristnega. Spomnila nas je, kako smo krhki in da je Gospod tisti, ki jemlje in daje življenje. Opozorila nas je na pomen in vrednoto družine: »Korona nas je v veliki meri vrnila v naše domove in v domača gnezda.« Korona nas je nadalje usmerila navznoter, »od zunanjih slovesnosti k notranjemu spreobrnjenju in češčenju, k molitvi v duhu in resnici.«

Ob koncu slovesnosti je škof Jurij Bizjak podelil Odličje sv. Jožefa delavca tem ljudem: Mira Ličen ga je prejela ob 70-letnici življenja za 40-letno slikarsko in restavratorsko delo na področju sakralne umetnosti, Rebeka Kenda iz Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja za požrtvovalno vzgojo in evangelizacijo otrok in mladine v hiši Eden v Kanjem Dolu, msgr. Silvester Čuk pa je odličje prejel ob 80-letnici življenja za predano uredniško in lektorsko ter prevajalsko in pisateljsko delo pri Založbi Ognjišče. Daljšo utemeljitev za nagrajence si preberite na koncu članka.

Pridiga škofa Jurija Bizjaka:

Bratje in sestre. Točno sedem tednov po Velikem četrtku smo letos na Veliki četrtek pred Binkoštmi zbrani v koprski stolnici za krizmeno mašo. Prisrčno pozdravljam škofa Metoda in ves zbor duhovnikov, pa tudi vse redovnike in redovnice, diakone in bogoslovce, vse zbrano Božje ljudstvo. Lani smo tri dni po krizmeni maši slavili Veliko noč, letos pa bomo čez tri dni slavili Binkošti in prihod Svetega Duha.
Zadnji štirje tedni letošnjega postnega časa in vsi sedmeri tedni letošnjega velikonočnega časa so potekali v znamenju vsem dobro znane korona preizkušnje, ki je še kako zaznamovala življenje tako celotne družbe kakor tudi življenje Cerkve in vseh njenih skupnosti. Odpadle so zlasti vse množične prireditve in slovesnosti pa tudi številna srečanja v manjših krogih so bila omejena in na različne načine okrnjena.
Gospodu smo hvaležni, da nam je za te težke čase, tako na področju zdravstva kakor tudi na področju politike, naklonil veliko število izjemno zavzetih in sposobnih ljudi, ki so nas s svojo oblastjo in s svojim znanjem nadvse uspešno vodili skozi težke čase. Lahko rečemo, da smo z nekaj praskami odnesli celo kožo. Preizkušnja nikakor ni končana, sprejemamo pa jo že veliko lažje, ker vemo, kako se ji zoperstavljati.
Izkušnje, ki nam jih je preizkušnja prinesla, pa niso samo slabe in boleče, ampak nas je naučila tudi marsikaj dobrega in koristnega. Naj ob današnjem slavnostnem srečanju na kratko omenim samo tri reči:
Korona nas je spomnila, kako smo krhki: S svojim vedno večjim znanjem in s svojimi vedno hitrejšimi in vedno močnejšimi pripomočki, s katerimi razpolagamo, vedno bolj in vedno lažje obvladujemo naravo in svet okrog sebe, uspešno kljubujemo številnim naravnim pojavom in nadlogam, ki jih srečujemo, kar povečuje našo samozavest, včasih pa tudi našo objestnost. Po drugi strani pa se pojavljajo tudi vedno nove nadloge in bolezni, ki predstavljajo hudo breme za človeštvo in velik izziv za vso zdravstveno stroko. Takšen izziv in takšno breme je tudi korona, ki nas še vedno spominja, da je Gospod tisti, ki jemlje in daje življenje, ki vodi v grob in dviga iz njega. Dar modrosti in razumnosti nam pomaga zavzemati prave drže pred Gospodom.
Korona nas je opozorila na pomen in vrednoto družine: Sodobne družbene obveznosti in ureditve so nam v veliki meri izpraznile in raztrgale nekdaj vsakdanje življenje in sožitje številnih družin in njihove člane v boju za vsakdanji kruh razmestile po večjih družbenih skupnostih do te mere, da so se mnogi med njimi med seboj preveč odtujili in ostali brez pravega doma. Korona pa nas je v veliki meri vrnila v naše domove in v domača gnezda, da smo marsikje ponovno lahko začutili, kar poudarja tudi papež Frančišek, da je namreč družina prostor, ki združuje tri rodove, očete in sinove in vnuke. Kakor pravi modri Salomon: 'Krona starcev so otrok otroci, slava otrok so njihovi očetje' (Prg 17,6). Kakor je zase in za svojo družino razglasil Mojzesov naslednik Jozue: 'Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu!' (Joz 24,15). Dar svéta in moči nam pomaga ohranjati in ustrezno vzdrževati osnovno celico naše blaginje in našega obstoja.
Korona nas je usmerila navznoter: Tudi nam včasih veljajo besede preroka Izaija: 'Nehajte mi prinašati ničeve daritve, kadilo mi je gnusoba. Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov, ne prenesem zlagane slovesnosti. Vaše mlaje in vaša praznovanja sovraži moja duša. Postali so mi nadležni, ne morem jih več prenašati!' (Iz 1,13-14). Največji Gospodov očitek njegovim sodobnikom je bil, da govorijo, pa ne delajo, da so njihovi obredi pozunanjeni in brez učinka: 'To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene' (Mt 15,8).
Korona pa je naš pogled preusmerila navznoter, od zunanjih slovesnosti k notranjemu spreobrnjenju in češčenju, k molitvi v duhu in resnici. Najprej se namreč s srcem veruje za opravičenje, potem se z usti priznava za rešitev! (Rim 10,10). 'Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tvoje srce!' (Mt 6,21). Tudi prvi kristjani so vsak dan enodušno prihajali v tempelj, po hišah pa lomili kruh in uživali jed z veselim in preprostim srcem (Apd 2,46). Dar spoznanja in strahu Gospodovega nas napolnjuje in razsvetljuje: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
Dragi bratje! Kot zbor duhovnikov se nismo mogli zbrati kot po navadi pred začetkom velikonočnega časa, zbrali pa smo se pred koncem velikonočnega časa. Nismo se pridružili apostolom pri zadnji večerji, pridružujemo pa se jim, ko v isti dvorani zadnje večerje pričakujejo prihod Svetega Duha. Naj se torej, dragi bratje, v teh in v prihodnjih dneh tudi med nami izpolni beseda preroka Joela: 'In v poslednjih dneh, govori Gospod, bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo!' (Jl 3,1-5). O Gospod, pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje! Amen.

Utemeljitev za Odličje Svetega Jožefa Delavca za današnje nagrajence:

Mira Ličen se je leta 1975 po končanem študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani vrnila v Koper in takoj priskočila na pomoč Škofiji s svojim znanjem in nasveti za urejanje bogoslužnih prostorov. Njeno sodelovanje se je kasneje še okrepilo, ko je bila zaposlena na Območni enoti (OE) Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) v Piranu. Od samega začetka delovanja Škofijske komisije za sakralno dediščino (KSD) pred približno 40 leti pomaga s svojimi nasveti in bogatimi izkušnjami pri obnovi številnih cerkva naše škofije.
Mira Ličen je izjemno delavna in požrtvovalna na vseh področjih svojega dela, ki ga opravlja z ljubeznijo, predanostjo in veliko odgovornostjo. S svojimi umetniškimi deli in izdelki je opremila številne cerkve po naši škofiji, širom Slovenije in tudi onstran meja naše države. Poleg njenega slikarskega opusa, ki v glavnem temelji na sakralni tematiki, se je posvetila izdelavi raznovrstne liturgične opreme v najrazličnejših tehnikah in materialih, kot so Križevi poti v fuziji stekla, keramike, ali klasično izvedeni na platno, dalje številna barvna okna, liturgično posodje (kelihi, ciboriji, patene, vrčki), tabernaklji, ter mašni plašči in štol Opremila je mnoge bogoslužne kapele in kapelice (znamenja).
Umetnica ima izjemen čut za estetiko in hkrati spoštovanje do svetega. Kot restavratorka je dejavna po vsej škofiji in je rešila marsikatero sliko ali kip, ki bi sicer žalostno končal. Vedno znova opozarja na neprimerne prakse ravnanja s sakralno kulturno dediščino in pomaga s svojimi nasveti in tudi s konkretnim delom pri reševanju le-te. Aktivno in zavzeto se loteva reševanja vsakega problema, ki je predstavljen Komisiji za sakralno dediščino. Zavzeto je pristopila tudi k pilotnemu projektu popisa (katalogizaciji) premične sakralne dediščine Škofije Koper.
Aktivno sodeluje tako v župnijskem merilu (članica ŽPS in ŽGS) kot tudi škofijskem. Veliko svojega časa posveti različnim priložnostnim komisijam, kamor je povabljena kot strokovna sodelavka, in z bogatimi izkušnjami kot restavratorka pomaga s svojimi nasveti duhovnikom pri odločitvah, kako obnoviti ali na novo opremiti bogoslužne prostore. Vedno išče najbolj optimalno rešitev. Odprta je za dialog z naročnikom prenove, hkrati pa zvesta temeljnim smernicam restavratorsko-konservatorske stroke. Predana je svojemu delu in tudi življenju v Cerkvi.

Msgr. Silvester Čuk je študiral teologijo v Ljubljani in bil 28. junija 1964 na Sveti Gori pri Gorici posvečen v duhovnika. Služboval je kot nedeljski pomočnik v Šempetru (1964-5) in Postojni (1965); vikar namestnik v Slivju in Brezovici (1965-66). Od leta 1971 je duhovni pomočnik v Izoli. Kot nedeljski kaplan v Postojni je sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno Ognjišče (1965), ki se je pozneje razvilo v mesečno revijo Ognjišče. Bil je njegov prvi lektor, grafični oblikovalec, pisec člankov in prevajalec. Mesečnik Ognjišče se je pozneje razvil v založbo z enakim imenom. Po prometni nesreči in dolgem ter težkem okrevanju je leta 1968 prišel na uredništvo Ognjišča, kjer opravlja službo urednika vse do danes.
Publicistično, prevajalsko in uredniško delo Silvestra Čuka je obsežno. COBISS pod njegovim imenom pokaže 833 enot. Od ustanovitve Ognjišča je uredil veliko rubrik in napisal številne članke za mesečnik Ognjišče, zlasti s področja kulture. Napisal je tudi več knjig, poleg tega pa je prevedel, lektoriral in uredil mnoge knjige, ki jih je izdala založba Ognjišče, med katerimi je tudi lepo število otroških knjig. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in klen jezik.
Msgr. Silvester Čuk prejme Odličje Svetega Jožefa Delavca za njegovo življenjsko delo v blagor škofije Koper in Cerkve na Slovenskem, ker je sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno Ognjišče, iz katerega je nastal mesečnik Ognjišče in nato založba Ognjišče. Vsa leta je bil 'desna roka' glavnemu uredniku msgr. Francu Boletu. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.

Sestra Rebeka Kenda, doma iz Radovljice, je leta 1989 izrekla večne zaobljube v skupnosti Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Dve leti zatem je začela organizirati poletne tedne za otroke na Uskovnici in leta 2000 z dovoljenjem predstojnice s podobno pastoralo nadaljevala v Kanjem Dolu, vasici pod Javornikom, v Škofiji Koper. Od leta 2000, ko je odprla dom duhovnosti v Kanjem Dolu, pa do maja 2020, ko so tja prispele zadnje skupine otrok, je sestra Rebeka zavzeto skrbela za evangelizacijo otrok in mladine. V teh letih je razvila prepoznaven način vzgoje, temelječ na osebnem odnosu z Gospodom, Božji Besedi, svetniških zgledih, delu, redu, skupnosti, preprostem življenju in bogoslužju.
Sestrina zavzetost in predanost se je obrestovala: v »Edenu«, kot se je po rajskem vrtu Eden kasneje poimenoval ta celoletni mladinski projekt, je zadnja leta delovala skupina 15 voditeljev in 80 animatorjev, ki je pod sestrinim vodstvom v najrazličnejše programe letno sprejemala okrog 1500 otrok in mladih.
Koprska Škofija podeljuje sestri Rebeki Kenda Odličje Svetega Jožefa Delavca, glavnega zavetnika Škofije Koper, kot priznanje in zahvalo za izjemno dvajsetletno pastoralno delo na območju naše škofije in vse slovenske krajine v službi evangelizacije otrok, mladih, birmancev in staršev.

Slovenija
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...