Potres | (foto: Pixabay)
Nadškof Zore pri protipotresni pobožnosti: Ne zavedamo se, da prestopamo meje svetega
Slovenija | Helena Križnik
Mineva 125 let od rušilnega potresa v Ljubljani. 14. aprila leta 1895 je bila velika noč, zato se verniki župnij v slovenski prestolnici od takrat naprej v popoldnevu praznika Jezusovega vstajenja zbirajo pri svetem Jožefu na Poljanah pri zaobljubljeni protipotresni pobožnosti. Boga prosijo za varstvo pred naravnimi katastrofami in se spominjajo vseh ljudi, ki se soočajo s preizkušnjami. Tokrat je bilo zaradi aktualnih razmer tradicionalno bogoslužje v kapeli Svete družine na sedežu ljubljanske nadškofije in brez navzočnosti ljudstva. Spremljati ga je bilo mogoče prek Radia Ognjišče in Facebook profila ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta.
S stopanjem na območje svetega lahko ogrozimo sami sebe
Nadškof Zore se je v svojem nagovoru osredotočil na meje v našem življenju. Kot je ugotavljal, številnih ne priznavamo. »Mislimo, da lahko naredimo vse, kar zmoremo, da si lahko privoščimo vse, kar nam pride na misel.« Velikokrat se zgodi, da zato na nepravi način stopamo na območje svetega in Božjega, s čimer pravzaprav ogrožamo sami sebe. »Takrat Božje postave, ki jih je položil v naravo, na ta svet, v nas same, ne veljajo več. Tako se obnašamo. Začnemo oblikovati nekakšne druge postave.«
Takšno početje je, tako nadškof Zore, tvegano. »Zgodi se, da nad nas pride nesreča. Sprašujemo se: Od kod? Zakaj? Kdo je kriv za to? Kakšen je Bog, ki to dopušča? Pozabljamo pa, da smo prestopili mejo svetega, mejo Božjega ter začeli vse urejati po svoji pameti in svoji všečnosti.«
Velikokrat ne zaznavamo potresov v družbi
Nadškof Zore je opozoril na potrese v družbi, ki jih ne zaznavamo. »Ker smo pozorni na nekaj drugega, se lahko okoli nas in v nas stvari podirajo, a tega ne vemo. Ne zvedamo se, da smo začeli premikati mejo svetega, mejo Božjega, ker mislimo, da je vse dobro in prav.«
Nadškof Zore je spomnil še na potrese v našem življenju, zaradi katerih lahko stopimo iz svojih ječ v svobodo in postanemo ljudje vstajenja. »Gospod naj nam da tankočutno srce, da bomo zaznavali vsa znamenja potresa,« je še dodal nadškof Zore.
