Bratstvo | (foto: Unsplash)
Poleg koronavirusa se po svetu širi tudi protivirus bratstva
Pozitiva Marjana Debevec
Po svetu se poleg koronavirusa širi tudi "protivirus" bratstva. Neko italijansko dekle je na facebook napisalo: »Nič več se ne bojim okužbe zase, ampak me zanima tvoja varnost. Zato ohranjam razdaljo zate. Umijem si roke zate. Potovanju se odpovem zate. Ne grem na koncert zate. Ne grem v nakupovalni center zate. To je priložnost, da se izredni dogodek preobrazi v tekmo solidarnosti«.
Virus, ki se širi po vsem svetu, povzroča krizo, katere posredni učinki na stabilnost prizadetih držav so številni: od zdravstvenega sistema do šolstva in gospodarstva. »Čeprav razumemo pomisleke številnih gospodarskih subjektov,« piše ekonomist Luigino Bruni, »menimo, da se vloga podjetij ne more končati le pri obračunu škode. Sedaj lahko pokažemo, da smo država vsi. In da družbena odgovornost podjetij ni samo marketinška poteza, ampak jo je mogoče izvajati tudi v praksi, še zlasti v času krize: pozornosti je treba usmeriti na skupno dobro (zdravje, delo), izvajati pravilno komuniciranje, dajati konkretne predloge ter spodbujati dejavnosti, namenjene najbolj ranljivim ljudem. Podjetja, družine, šole, univerze in organizacije naj postanejo nosilci nove in nepogrešljive aktivne solidarnosti,« je še zapisal Bruni.
Poglejmo nekaj takšnih primerov. Gloria, mlada ženska iz Kitajske je povedala, da jim nova tehnologija pomaga pri vzdrževanju stikov med različnimi ljudmi: »Poskušamo organizirati videokonference, da bomo v tem posebnem obdobju še bolj združeni. Ker se moramo zdaj bolj zadrževati doma, je čas, ki ga preživimo z družinskimi člani, koristen za boljše razumevanje njihovih težav in trpljenja. " Caritas Lee živi v Južni Koreji. Pripovedoval je, da so na univerzi zbirali sredstva za bolnišnico na najbolj prizadetem območju. Ni mogel verjeti svojim očem, ko so zbrali deset tisočkrat več kot so načrtovali. Po njihovem zgledu so tudi druge univerze želele zbrati sredstva za pomoč zdravstvenemu sistemu. Pa ne samo to. Odzvalo se je veliko prostovoljcev, zdravnikov in medicinskih sester, ki brezplačno pomagajo v bolnišnicah. Nekateri lastniki domov so v tem času svojim podnajemnikom oprostili najemnine, spet drugi pa prinašajo hrano pred vrata domov tistih, ki samo ne morejo od doma.
Yopi živi prav blizu bolnišnice v Daeguju. Zato nenehno sliši reševalna vozila. Pripovedoval je, da je ob vsem tem v sebi doživljal tesnobo. Zatem pa je začel za bolnike moliti rožni venec in tesnoba je počasi izginila. Spet drugi mladi so začeli šivati pralne maske iz bombaža, ki jih bodo razdeljevali ljudem. Ena od njih pripoveduje: »V tem hladnem obdobju strahu sem začutila, kako se je moje srce ogrelo z možnostjo, da bi konkretno živela evangelij.« Na drugem koncu sveta, v Braziliji, pa se je podjetnik, ki izdeluje zaščitne maske odločil, da jih bo kljub temu, da je njihova cena zaradi povpraševanja poskočila, prodajal po polovični ceni. V to verigo solidarnosti je pritegnil tudi vse svoje zaposlene.
